D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Planet Zemlja
Planet Zemlja
Odnašanje površja, ki se začne z dolbenjem oziroma vrezovanjem v površje, imenujemo erozija. Razlikujemo rečno erozijo, ki jo povzročajo reke, ledeniško erozijo, ki jo povzročajo ledeniki, obalno erozijo, ki jo povzročajo morski valovi, in vetrno erozijo, ki jo povzroča veter. Posledica vseh vrst erozije je splošno zniževanje površja. Gradivo, ki ga v višjih legah odnašata voda ali veter, se potem nekje v nižjih legah odlaga in kopiči.
Morska erozija poteka nekoliko drugače. Morski valovi butajo ob strmo obalo in jo razdirajo, odneseno gradivo pa potem odlagajo nekje v bližini.
Najbolj posebna je vetrna erozija. Najmočneje deluje v puščavah, kjer kamnito površje pred vetrom ni zaščiteno z rastlinstvom. Veter tam prenaša drobna peščena zrna, s katerimi udarja ob površje in ga brusi. Skale tako dobijo značilne zbrušene in zaobljene oblike.
ledeniška erozija
vetrna erozija morska erozija
Butanje razdiralnih valov ob strmo obalo
Skale v puščavi so zaradi delovanja vetra dobile zbrušene oblike.
Značilne reliefne oblike ob obalah rečna erozija
Štiri vrste erozije v višjih legah in odlaganje gradiva v nižjih legah površja
ŠTIRI VRSTE EROZIJE Na Zemlji kot celoti in tudi v Sloveniji je najpogostejša rečna erozija. Reke imajo v gorah velik strmec in veliko erozijsko moč, kar se kaže v močnem dolbenju in odnašanju površja. Bolj ko se z gora spuščamo proti izlivu rek v morje, manjši je strmec in več gradiva reke odlagajo okoli svoje struge. Podobno deluje ledeniška erozija. Ledeniki visoko v gorah s svojo težo močno pritiskajo na podlago in odnašajo površje. Ko se premaknejo na nižje lege, kjer je topleje, se začnejo taliti in odlagajo gradivo.
Močno vrezovanje v skalno površje v zgornjem toku reke
50
Ledeniki s svojo težo brusijo površje pod seboj.
Obale posameznih celin so različno razčlenjene. To pomeni, da ne potekajo v ravni, ampak vijugasti črti. To je že v preteklosti močno vplivalo na gospodarski razvoj in način življenja tamkajšnjega prebivalstva. Ta vpliv je velik tudi danes, ko se je način življenja zelo spremenil, pomembnejše pa so postale druge gospodarske dejavnosti. Nekatere obale so bolj gorate, druge bolj uravnane. Morje marsikje sega v kopno v obliki zalivov, ki imajo bolj ali manj polkrožno obliko. Zalivi so od nekdaj pritegovali človekovo poselitev. Tam so nastala večja obmorska mesta in pristanišča. Obala je namreč manj na udaru visokih valov z odprtega morja, v pristaniščih pa so pred valovi zgradili še posebne zaščitne nasipe. Menjavanje bolj goratega in bolj uravnanega površja je značilno tudi za reliefne oblike ob samih obalah. S kopnega marsikje segajo v morje polotoki. Poleg njih so ob nekaterih obalah v morju tudi večji ali manjši otoki. Otok je del kopnega površja, obdan z morjem. Če je otokov več, govorimo o otočjih. Ob nam najbližji hrvaški obali so polotoki in otoki precej gorati, drugod pa imajo lahko tudi uravnano površje. Med otoki, polotoki ali celinami se razprostirajo ozki deli morja, ki jih imenujemo morske ožine. Po njih potekajo ladijske poti med različnimi deli morja.
Pristanišče v zalivu
morska ožina otok
zaliv polotok
pristanišče
Reliefne oblike ob obalah
51