D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Planet Zemlja
Planet Zemlja
NENAVADNA SKLADNOST MED OBALAMA JUŽNE AMERIKE IN AFRIKE
Pregled treh različnih načinov stikanja litosferskih plošč lahko končamo z ugotovitvijo, da je Zemljino površje zaradi premikanja plošč v stalnem spreminjanju. Na nekaterih stikih se del površja »rojeva« na novo, na drugih stikih pa del površja »tone« v notranjost Zemlje in tako se površje izravnava. Vse te spremembe pa so tako počasne, da jih v naših življenjih ne zaznamo.
Še preden so znanstveniki sploh razvozlali obstoj litosferskih plošč, je ljudsko domišljijo burila nenavadna skladnost med obalama Južne Amerike in Afrike. Tako je na začetku 20. stoletja nemški znanstvenik Wegener začel iskati dokaze o tem, da sta bili celini nekoč združeni. Našel jih je v razširjenosti istih fosilov (ostankov živih bitij) na obeh straneh Atlantskega oceana, kar je potrjevalo nekdanjo združenost obeh celin. Danes znanstveniki menijo, da nista bili združeni le ti dve celini, ampak vse celine. Iz nekdanje skupne praceline pa so potem posamezne celine »potovale« vsaka v svojo smer.
Vulkani in njihove posledice
Sovpadanje obal Južne Amerike in Afrike ter razširjenost istih fosilov na obeh celinah
Drugi način je podrivanje litosferskih plošč. Najlepše primere najdemo na obeh straneh Tihega oceana, kjer so nastali značilni globokomorski jarki. Ob njih se oceanska plošča upogne in podrine pod celinsko ploščo. Del površja tako »potone« v notranjost Zemlje, kjer se v žareči magmi raztali. Nad takim stikom se zaradi pritiska na kopnem dviguje gorovje, na morju pa vrsta otokov. Pogosto pa so tam tudi vulkanski izbruhi. Ponekod pa ne gre za podrivanje ene plošče pod drugo, ampak dve plošči enostavno pritiskata druga proti drugi. Na en ali drug način so nastala vsa najpomembnejša gorovja na svetu, poleg Himalaje tudi naše Alpe. podrivanje
razmikanje
podrivanje
Razmikanje dveh plošč sredi oceana in podrivanje ene plošče pod drugo ob globokomorskih jarkih na levi in desni strani oceana. Na levi strani je nastala vrsta otokov, na desni pa visoko gorovje.
Drsenje dveh litosferskih plošč druge ob drugi
44
Tretji način je drsenje dveh litosferskih plošč druge ob drugi v nasprotnih smereh. Površje se pri tem ne dviguje, ob prelomni črti pa nastajajo silne napetosti, ki se sproščajo s številnimi potresi. Najbolj znan primer takšnega stika je prelomnica sv. Andreja na zahodu ZDA, kjer ležita znani ameriški velemesti Los Angeles in San Francisco. Američani so posneli že več akcijskih filmov, v katerih se s katastrofalnim potresom sooči eno ali drugo od teh mest.
Vulkan ali ognjenik nastane, ko raztaljene kamnine v notranjosti Zemlje zaradi velikega pritiska izbruhnejo na površje. Te kamnine v notranjosti Zemlje imenujemo magma, ko pa pridejo na površje, jim rečemo lava. Lava se na površju odlaga v plasteh in sčasoma oblikuje značilen vulkanski stožec. Na njegovem vrhu je lijaku podobna tvorba, ki jo imenujemo žrelo ali krater. Ob glavnem žrelu lahko nastanejo tudi manjša stranska žrela. Žrela poleg tekoče lave bruhajo tudi kose strjene lave, vulkanski pepel in razne pline. Vulkanski pepel so drobni, nesprijeti trdni delci, ki jih vetrovi raznašajo na zelo velike razdalje. Vulkani najpogosteje nastanejo ob stikih litosferskih plošč. Na pogled so najbolj privlačni tisti, ki imajo obliko značilnega stožca, nekateri pa imajo tudi drugačne oblike. Včasih prihaja lava na plan celo iz razpok na ravnem površju.
Krater
žrelo stransko žrelo
magma Prerez vulkana stožčaste oblike
vulkanski pepel lava
Lava se izliva iz razpoke na ravnem površju.
Vulkanski izbruhi močno vplivajo na življenje ljudi in na pokrajino. Ob vulkanih, ki imajo redne izbruhe, so se ljudje že zdavnaj preselili na varno razdaljo. Kjer pa so izbruhi nepričakovani, lahko lava, pepel in strupeni plini uničujejo vse pred seboj daleč naokoli. Zdravje ljudi je ogroženo tudi zaradi vdihavanja strupenih plinov. Oblasti takrat odredijo množične evakuacije prebivalstva, materialno škodo pa popravljajo vrsto let. Eksplozivni izbruhi in močni tokovi lave lahko povsem spremenijo videz pokrajine. Znanost je do danes že tako napredovala, da lahko napoveduje večje vulkanske izbruhe, zato človeških žrtev skoraj ni več, materialna škoda pa ostaja velikanska. 45