D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Planet Zemlja
Planet Zemlja
Notranja zgradba Zemlje in atmosfera Zemljino notranjost sestavljajo trije ovoji: jedro, plašč in skorja. V sredini je Zemljino jedro, ki je najbolj vroče in najbolj gosto. Večinoma ga sestavljajo kovine. Okoli njega je Zemljin plašč iz trdnih kamnin, ki pa se zaradi visokih temperatur in pritiskov obnaša, kot bi bil na pol tekoč. Tretji in obenem najtanjši ovoj je trdna Zemljina skorja, na kateri živimo. Njena debelina ni enakomerna – pod oceani je tanjša, pod gorami pa debelejša.
Kaj so litosferske plošče in na kakšne načine se stikajo? Zemljina skorja skupaj z vrhnjim delom plašča sestavlja posebno trdno plast litosfero, ki »plava« na mehkejši podlagi na pol tekočega plašča pod njo. Čeprav litosfera navzven deluje enovito, je v resnici razdeljena na šest velikih in vsaj devet manjših plošč, ki jih imenujemo litosferske plošče. Na spodnji karti lahko vidimo, da deli teh plošč predstavljajo kopno, drugi deli pa so potopljeni pod morjem. Plošče se stikajo na »šivih«, premikajo pa se v različne smeri.
Notranjo zgradbo Zemlje si lahko ponazorimo z mehko kuhanim jajcem, ki ga tudi sestavljajo trije ovoji. Na sredini je trden rumenjak, okoli njega mehak in prožen beljak, vse skupaj pa obdaja trdna, a krhka jajčna lupina.
Notranja zgradba Zemlje in ovoj iz atmosfere
Zemljo obdaja ozračje ali atmosfera, poseben zaščitni plinski ovoj, ki omogoča življenje na našem planetu. (Na Luni na primer ni atmosfere.) Ozračje sega približno 100 km visoko, a večina zraka je zgoščena v prvih 10 kilometrih. Zrak se v višino hitro redči, zato ljudje nekje nad višino 4000 m ne morejo več stalno živeti. V zraku je voda (okoli 1 %), brez katere ni življenja. Ozračje blaži velike temperaturne razlike med različno segretimi deli površja, Zemljo varuje pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem, v njem pa po večini zgorijo tudi meteoriti (majhna nebesna telesa), ki padajo na Zemljo.
KATERI PLINI SESTAVLJAJO ATMOSFERO? Največ je dušika, petina pa kisika, ki ga dihamo. Delež ogljikovega dioksida je skoraj neznaten (manj kot 0,04 %), vendar je za življenje zelo pomemben. Ker pa se njegov delež – predvsem zaradi človekovih dejavnosti – povečuje, mu pripisujejo glavno krivdo za počasno pregrevanje ozračja, ki ga zaznavamo v obliki podnebnih sprememb.
Litosferske plošče, stiki in smeri njihovega premikanja
Litosferske plošče se stikajo na tri načine. Ob vseh stikih nastajajo potresi, marsikje pa so se dvignila tudi gorovja z vulkani ali brez njih. Prvi način je razmikanje dveh litosferskih plošč. Pri tem nastaja razpoka, v katero iz Zemljine notranjosti prodirajo raztaljene kamnine v obliki žareče magme. Ta sproti zapolnjuje nastalo vrzel in gradi novo podmorsko dno. Zemljino površje se tu »rojeva« na novo.
Razmikanje dveh plošč
Nazoren primer takšnega stika je razmikanje Severnoameriške in Evrazijske plošče po »šivu« sredi Atlantskega oceana. Oceansko dno se tam v povprečju vsako leto razmakne za 2,5 cm. To pomeni, da se Severna Amerika na eni in Evropa na drugi strani oceana vsako leto razmakneta za 2,5 cm. Če bomo čez nekaj let leteli v Ameriko, bo naš polet za nekaj centimetrov daljši. Oblaki v ozračju praviloma ne segajo dosti nad višino 10 km, kjer še letijo potniška letala.
42
43