D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Planet Zemlja
Planet Zemlja
Prav posebno mesto na našem planetu ima Antarktika, saj ni primerljiva z nobeno drugo celino. Nahaja se na najbolj mrzlem delu planeta okoli južnega pola, zato jo ponekod prekriva tudi več kot 4000 m debela plast ledu.
Zemljino površje preoblikujejo notranji in zunanji dejavniki Zakaj Zemljino površje ni povsod enako visoko, ampak so ponekod gorovja, drugod pa nižine? Zakaj so nekatera gorovja visoka, druga pa močno znižana, čeprav so bila nekoč višja? Odgovor na to je sočasno delovanje dveh skupin preoblikovalnih dejavnikov, ki preoblikujejo površje. Prva skupina so notranji dejavniki. Svoj izvor imajo v notranjosti Zemlje. Od tam izhaja toplota, ki »poganja« velika premikanja na Zemljinem površju in v povezavi s tem izbruhe vulkanov, potrese ter gubanja in prelamljanja površja, s katerimi nastajajo gorovja. Vse to imenujemo tektonika ali tektonsko delovanje.
Ledena notranjost Antarktike
Morska ožina Lemaire na Antarktičnem polotoku
Svetovno morje sestavlja pet precej različno velikih oceanov: Tihi, Atlantski, Indijski, Južni in Arktični ocean.
Deleži površin posameznih oceanov
Daleč največji je Tihi ocean ali Pacifik, ki zajema skoraj polovico svetovnega morja. Od ekvatorja, ki ga prečka nekje na polovici, se razprostira še daleč proti severu in jugu Zemljine oble. Na drugem mestu je Atlantski ocean ali Atlantik, ki se ravno tako razprostira daleč proti severu in jugu. Na tretjem mestu je Indijski ocean, ki pa je razširjen predvsem proti jugu, saj ga proti severu zamejuje azijska celina. Na četrtem mestu je Južni ali Antarktični ocean, ki obkroža Antarktiko. Njegova severna meja je 60. vzporednik južno od ekvatorja. Na zadnjem mestu je Arktični ocean, ki ga zaradi majhnosti imenujemo tudi Severno ledeno morje. Razprostira se okoli severnega pola in je pozimi skoraj v celoti pod ledom.
Druga skupina so zunanji dejavniki. Svoj izvor imajo zunaj Zemlje, predvsem v delovanju Sonca, na Zemlji pa posledično v delovanju vode v različnih agregatnih stanjih in vetra. Sončevo sevanje neposredno vpliva na različno segrevanje Zemljinega površja in s tem na preperevanje (razpadanje, razkrajanje) kamnin, posredno pa na različno segrevanje zraka in kroženje vode med morjem in kopnim. Slednje ima za posledico, da reke, ledeniki, morski valovi in veter odnašajo in v glavnem znižujejo površje. Obe skupini dejavnikov sta v nenehnem spopadu za prevlado. Notranji dejavniki ustvarjajo gorovja, zunanji pa jih znižujejo in težijo k nastajanju čim bolj ravnega površja. Kjer so v prevladi notranji dejavniki, je površje gorato, kjer pa prevladujejo zunanji dejavniki, je površje bolj uravnano. Zemljino površje se tako nenehno spreminja, spremembe pa so večinoma tako počasne, da večine od njih v času človeškega življenja ne zaznamo.
Zunanji dejavniki so gorovje Ardeni v Belgiji že močno uravnali.
Ko so prevladovali notranji dejavniki, se je gorovje na levi sliki dvignilo (leva slika), ko pa so bili v ospredju zunanji dejavniki, se je gorovje znižalo (desna slika). Pet oceanov našega planeta
40
41