D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Geografija in jaz
Geografija in jaz
Ključ za uporabo učbenika
Kaj je geografija? Besedo geografija si zagotovo že slišal. Morda še ne veš, kaj pomeni, a gotovo že poznaš veliko stvari, ki jih geografija preučuje. O njih si se učil v šoli pri spoznavanju okolja, naravoslovju in tehniki ter družbi.
naslov tematskega sklopa uvodna vprašanja za motivacijo
Zemljevidi in orientacija
Planet Zemlja • Kolikšno je po tvojem mnenju približno razmerje med morjem in kopnim na našem planetu? • Kako imenujemo žarečo snov, ki jo izbruhnejo vulkani? • Zakaj ima po tvojem mnenju voda tako velik pomen za življenje na Zemlji?
Orientacija na terenu
naslov poglavja
Kaj pomenijo pojmi stojišče, orientacija in vetrovnica?
naslov popoglavja
Točko na površju, na kateri stojimo, imenujemo stojišče ali stojna točka. Kadar želimo na neznanem terenu priti na določen cilj, moramo natančno vedeti dvoje: kje se trenutno nahajamo in v kateri smeri je naš cilj. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se moramo orientirati. Orientacija torej pomeni določanje strani neba, določanje položaja naše stojne točke in določanje smeri poti.
osnovno besedilo
Strani neba prikazujemo z vetrovnico. Glavne smeri neba (sever, jug, vzhod in zahod) so označene s kraticami S, J, V in Z, stranske (severovzhod, jugovzhod, jugozahod in severozahod) pa s kraticami SV, JV, JZ in SZ. Na kompasih so glavne smeri neba na vetrovnicah pogosto označene z angleškimi kraticami: N (north) je sever, S (south) je jug, E (east) je vzhod in W (west) je zahod. V takšnem primeru nas črka S ne sme zavesti, saj pomeni jug in ne sever.
motivacijska slika
Geografijo pa srečuješ tudi zunaj šole, skoraj vsak dan – samo da se tega morda ne zavedaš. Ta veda je namreč del našega vsakdanjega življenja, saj preučuje skoraj vse, kar se dogaja okoli nas. Z njo se srečaš, ko pogledaš zemljevid, se sprašuješ, zakaj je nekje ravnina in drugje gora, zakaj je v eni državi vroče, v drugi pa mrzlo, ali ko razmišljaš, zakaj ljudje sploh živijo na določenih krajih, zakaj nekje živijo dobro in drugod slabo.
poudarjeni pojmi Vetrovnica z glavnimi in stranskimi stranmi neba (s slovenskimi kraticami)
Kako določamo strani neba ponoči in kako podnevi? Tudi če nimamo kompasa, si lahko v naravi pomagamo na različne načine. Ponoči je za to najprimernejša zvezda Severnica.
Japonski otroci vadijo, kako se morajo ob potresu zateči pod mizo.
Na nebu moramo najprej poiskati skupino zvezd Velikega voza. Severnica se nahaja v podaljšku njegovih zadnjih dveh zvezd, in sicer je oddaljena približno petkrat toliko, kolikor znaša razdalja med njima. Smer od našega stojišča proti Severnici je smer točno proti severu.
Kako se na Japonskem urijo v pravilnem ravnanju ob potresu?
motivacijsko besedilo
napoved vsebinskih sklopov
V nekaterih državah ob Tihem oceanu, kjer so potresi zelo pogosti in uničujoči, je učenje za zaščitno ravnanje ob potresu že dolgo nekaj vsakdanjega. Po tem najbolj slovijo na Japonskem, kjer imajo eno najdaljših tradicij tovrstne vzgoje. Z njo začnejo že v vrtcu. Otroci vadijo, kako morajo ob alarmu hitro in mirno zapustiti stavbo. V ta namen morajo že prej uriti prepoznavanje zasilnih izhodov in zbirnih mest, kamor se morajo zateči. V učilnicah imajo že pripravljene zaščitne kape, s katerimi si ob potresu zavarujejo glavo. Ker pa ni vedno dovolj časa za varen umik, morajo najprej obvladati eno najpomembnejših veščin – kako se zateči pod mizo in glavo zaščititi z rokami. Vsaka japonska šola ima redne mesečne vaje, da se vse te veščine dobro utrdijo. Ker z njimi začnejo že pri tri do pet let starih otrocih, postane zaščitno ravnanje ob potresu kar avtomatsko. Otroci in potem tudi vsi odrasli ostanejo mirni in sledijo ustaljenim postopkom, kar preprečuje paniko.
Podnevi je za orientacijo najpriročnejše Sonce. Opoldan (v poletnem času ob 13. uri) je najviše nad obzorjem, senca je takrat najkrajša in kaže točno proti severu.
VSEBINSKI SKLOPI Zemlja, njena zgradba in tektonika Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega površja Vodovje
Orientacija ob pomoči Severnice
Ob drugih urah upoštevamo, da Sonce vedno vzhaja nekje na vzhodnem, zahaja pa nekje na zahodnem obzorju. Dopoldne bo zato Sonce nekje med vzhodom in jugom, popoldne pa med jugom in zahodom. Če smo vsaj eno od strani neba približno določili, bomo zlahka določili še druge.
Čeprav pri nas potresi niso tako uničujoči, nas občasno vseeno prizadenejo. Ali bi po tvojem mnenju kazalo tudi pri nas slediti japonskemu zgledu?
Opoldan kaže senca točno proti severu.
33
25
Zemljevidi in orientacija
Zemljevidi in orientacija
KAJ SO GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI? Gre za spletna orodja, ki si jih že uporabil, če si iskal kakšne kraje, storitve ali osebe. Eden od njih je že omenjeno orodje Google Zemljevidi, s katerim iščemo lokacije krajev ali preverjamo obremenjenost cest.
rubrika »Radovednež«
Drug tak sistem je spletni Telefonski imenik Slovenije. Za osebe ali podjetja, ki so v njem, nam pokaže ne le njihove telefonske številke, ampak na podrobnem zemljevidu tudi točno lokacijo, kje jih najdemo. Za strokovno geografsko uporabo imamo na voljo tudi bolj dovršena orodja, kot je Atlas okolja. V njem na različnih slojih najdemo množico geografskih podatkov o Sloveniji. Te sloje potem prekrivamo in raziskujemo pokrajino. Geografski informacijski sistemi so tako na nek način najvišja stopnja upodabljanja pokrajine.
PREVERJANJE UČNIH CILJEV IN STANDARDOV ZNANJA
preverjanje učnih ciljev in standardov znanja
(učni cilji, standardi, minimalni standardi)
1. Ponavljanje in utrjevanje V čem se razlikujejo številčno, opisno in grafično merilo zemljevida? Kaj pri številčnem merilu označuje leva in kaj desna številka? Prikaz območij kraških jam na enem od slojev v Atlasu okolja (ARSO)
pojmi
naloge vprašanja povzetek
• Razreži lupino pomaranče tako, kot je prikazano na sliki na str. 12. Položi razrezano lupino na ravno ploskev. • Na zemljevidu Slovenije z vrvico ali ravnilom izmeri zračno razdaljo med Koprom in Piranom. Odčitaj to razdaljo na grafičnem merilu zemljevida. • Izračunaj relativno višino med vrhom Triglava in dolino Trente. Nadmorska višina Trente je 620 m, nadmorsko višino Triglava pa ugotovi z zemljevida.
Eden od načinov širjenja geografskega znanja so tudi televizijske oddaje o življenju ljudi v različnih delih sveta (Kitajska).
Kaj proučuje geografija in kako to počne?
Kaj so kartografski znaki? V čem se splošni zemljevidi razlikujejo od tematskih? V čem se digitalni zemljevidi razlikujejo od tiskanih?
Globus – pomanjšan model Zemlje v obliki krogle. Zemljevid ali karta – pomanjšana slika Zemljinega površja na ravni ploskvi. Kartografija – veda, ki se ukvarja z izdelovanjem zemljevidov. Strokovnjaki, ki to delajo, so kartografi. Merilo – kar služi kot osnova za primerjanje. Plastnica – črta, ki povezuje točke z enako nadmorsko višino. Absolutna višina – navpična razdalja med neko točko in nivojem gladine morja. Relativna višina – razlika med dvema absolutnima višinama. Splošni zemljevidi – zemljevidi, ki prikazujejo le najpomembnejše naravne sestavine in človekove stvaritve v pokrajini. Posebni ali tematski zemljevidi – zemljevidi, ki obravnavajo le določene teme (npr. zemljevid rastlinstva) Specializirani zemljevidi – splošni zemljevidi s posebej poudarjenimi elementi za različne uporabnike (planince, kolesarje, voznike idr.). Atlas – knjiga, ki vsebuje zbirko zemljevidov. Digitalni zemljevidi – zemljevidi v digitalni obliki (na računalniškem ekranu ali pametnem telefonu). Relief – navpična oblikovanost Zemljinega površja ali model, ki tako oblikovanost ponazarja.
V šoli si pri različnih predmetih, še posebej, če ste šli v naravo, že pridobil nekaj geografskega znanja.
Kateri so – poleg zemljevidov – še drugi načini upodabljanja pokrajine? V čem se relief kot model prikazovanja površja razlikuje od zemljevida? V čem je glavna razlika med satelitskimi in zračnimi posnetki? Kaj je stopinjska mreža?
Geografija je ena najstarejših ved. Ljudje so se namreč že od nekdaj zanimali za svet okoli sebe. Ime ji je dal grški učenjak Eratosten v 3. stoletju pred našim štetjem. Beseda izvira iz grških besed gē (Zemlja) in graphein (pisati) ali po slovensko zemljepis.
Kaj so vzporedniki in kaj poldnevniki? Od kje na zemljevidu merimo vzporednike in od kje poldnevnike? Kje poteka meja med severno in južno poloblo? Kaj pomeni, da nekemu kraju na Zemlji določimo geografsko lego?
2. Globlji razmislek, dejavnosti in uporaba znanja Naštej glavne sestavine svoje domače pokrajine in razmisli o njihovi povezanosti in soodvisnosti. Navedi nekaj poklicev, za katere meniš, da jih lahko opravljajo geografi. Navedi nekaj primerov uporabnosti geografije v vsakdanjem življenju, ki se tebi zdijo najpomembnejši. Z družino se odpravljaš na počitnice v oddaljeni kraj, ki ga še ne poznaš. Kako boš ugotovil, s katerimi razvedrilnimi dejavnostmi se boš lahko tam ukvarjal? V šolskem atlasu poišči nekaj zemljevidov celin. Ugotovi, ali je ob vsakem navedeno številčno, grafično in opisno merilo. Na zemljevidu v merilu 1 : 50 000 si izmeril razdaljo 2,5 cm. Kolikšno razdaljo predstavlja to v naravi?
l Kaj je zemljevid? l Kakšna težava se pojavlja, kadar želimo Zemljino površje prikazati na zemljevidu? l Zakaj je pri hoji v gore podatek o relativni višini za planince pomembnejši od podatka o absolutni višini?
V šolskem atlasu si na zemljevidu v merilu 1 : 16 000 0000 izmeril razdaljo 3,1 cm. Kolikšno razdaljo predstavlja to v naravi?
Ukrivljeno Zemljino površje lahko pravilno prikažemo le na globusu. Ker je zemljevid pomanjšana slika Zemljinega površja na ravni ploskvi, je takšen prikaz nujno nekoliko popačen. Veda, ki se ukvarja z izdelovanjem zemljevidov, je kartografija. Merilo zemljevida je lahko številčno, opisno ali grafično. Reliefno izoblikovanost površja prikazujemo s plastnicami, z višinsko barvno lestvico in s senčenjem. Absolutna višina je navpična razdalja med neko točko in nivojem morske gladine, relativna višina pa je razlika med dvema absolutnima višinama. Zemljevide beremo s pomočjo kartografskih znakov, razloženih v legendi zemljevida. Po vsebini ločimo splošne in tematske zemljevide. Posebna skupina so specializirani zemljevidi, namenjeni le določenim uporabnikom. Digitalni zemljevidi nudijo vse, kar nudijo tiskani, omogočajo pa še vrsto drugih funkcij. Drugi načini upodabljanja pokrajine so relief, panoramska risba ter satelitski in zračni posnetki.
Na šolskem zemljevidu Slovenije moraš izmeriti dejansko razdaljo po cesti med Kobaridom in Tolminom. To boš storil tako, da boš celotno pot razdelil na štiri krajše odseke, izmerjene razdalje pa na koncu seštel tako, kot je prikazano na str. 13.
20
Na šolskem zemljevidu Slovenije z ravnilom, šestilom ali z robom papirja izmeri zračno razdaljo med Celjem in Mariborom. Odčitaj jo na grafičnem merilu. Koliko znaša?
Zakaj je kombiniran prikaz reliefa po tvojem mnenju boljši od prikaza s senčenjem? Na šolskem zemljevidu Slovenije poišči Vipavsko dolino med krajema Vipava in Nova Gorica. S pomočjo kartografskih znakov v legendi naredi čim bolj podroben opis te pokrajine in njene bližnje okolice.
31
Dolgo časa so geografi predvsem opisovali svet, ki so ga takrat poznali: gore, reke, mesta in ljudi, zato je bil zemljepis primeren izraz. Ko pa so svet bolj spoznali, so začeli raziskovati tudi, zakaj so stvari takšne, kot so, in kako med seboj vplivajo. Tako se je razvila sodobna geografija, ki preučuje naravne in družbene pojave v pokrajini z namenom, da bi jih razumeli in živeli bolje. Geografija danes preučuje skoraj vse, kar se dogaja na Zemljinem površju. To je na prostoru, kjer se stikajo in vplivajo druga na drugo različne glavne sestavine Zemljinega površja. Na eni strani so to naravne sestavine – površje, kamnine, podnebje, prsti, rastlinstvo, živalstvo in vodovje, na drugi pa družbene sestavine – prebivalstvo, naselja, gospodarstvo in druge človekove dejavnosti. 5