D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Zemljevidi in orientacija
Zemljevidi in orientacija
na zemljevidu pa smo izmerili razdaljo 6 cm, lahko z lahkoto izračunamo, da je ta razdalja v naravi 6 × 2 km = 12 km.
Tretji način je prikaz s senčenjem. Reliefne oblike so sicer zelo lepo razvidne, ne moremo pa jim določati nadmorskih višin.
Če se hočemo izogniti računanju, uporabljamo grafično ali trakovno merilo. Njegova uporaba je najpreprostejša. Najprej z ravnilom, vrvico, šestilom ali kar z robom papirja izmerimo razdaljo na zemljevidu. Nato jo prenesemo na grafično merilo in na njem odčitamo, kolikšna je razdalja v naravi.
Najnazornejši so tisti zemljevidi, na katerih je relief hkrati prikazan s senčenjem, plastnicami in barvami.
Težava nastopi tedaj, ko ne merimo najkrajše (zračne) razdalje med dvema krajema, ampak razdaljo po kakšni vijugasti poti. V tem primeru moramo pot razdeliti na več krajših in čim bolj ravnih odsekov ter razdalje teh odsekov sešteti.
Prikaz reliefa s senčenjem
Kombiniran prikaz reliefa s plastnicami, barvami in senčenjem
V čem se razlikujeta absolutna in relativna višina? Z robom papirja najprej izmerimo razdalje na posameznih odsekih, skupno razdaljo pa potem odčitamo na grafičnem merilu.
Kako prikazujemo reliefno izoblikovanost površja?
Vrhovi vzpetin pa tudi nekateri drugi kraji imajo na zemljevidu označeno nadmorsko višino. Absolutna višina določene točke v naravi je navpična razdalja med to točko in nivojem morske gladine (ki si jo predstavljamo podaljšano pod kopnim).
Če pogledaš več različnih zemljevidov, boš opazil, da je reliefna izoblikovanost površja oziroma relief na enih prikazan tako, na drugih drugače.
Relativna višina ali višinska razlika je razlika med dvema absolutnima višinama. Če je npr. nadmorska višina Velikega hriba 980 m, Malega hriba pa 825 m, je relativna višina Velikega hriba 155 m (980 – 825 = 155 m).
Na podrobnejših zemljevidih je relief prikazan s plastnicami. To so črte, ki povezujejo točke z enako nadmorsko višino. Ob njihovi pomoči lahko dokaj natančno določimo nadmorsko višino vsake točke na zemljevidu.
Za izletnike, ki načrtujejo izlet v hribe, je pomembnejši podatek o relativni višini. V eni uri se z običajno hojo povzpnemo 300 m višje. Če je celotna višinska razlika na naši poti 600 m, jo bomo premagali v 2 urah (600 delimo s 300 in dobimo 2).
Drugi način prikazovanja reliefa je z barvami oziroma z višinsko barvno lestvico. Posamezni višinski pasovi so prikazani z različnimi barvami: nižji svet je navadno obarvan z zeleno, gorski svet pa z različnimi odtenki rjave barve. V vsakem atlasu bomo našli nekoliko drugačno barvno lestvico.
Absolutna in relativna višina
14
Prikaz reliefa s plastnicami
Prikaz reliefa z barvno lestvico
15