D RA ELO ZL VN IČI A CA
Zemljevidi in orientacija
Zemljevidi
Na računalniško izdelanih sodobnih zemljevidih v digitalni obliki lahko poleg reliefa, vodovja in drugih stalnih sestavin sproti prikažejo še vse tisto, kar se v pokrajini pojavlja na novo (ceste, naselja in drugo).
Kaj je zemljevid in kako nastane?
Z načrti in zemljevidi si se na kratko že seznanil pri družbi v 4. in 5. razredu. Spoznal si že obvezne sestavne dele zemljevidov, kot so naslov, merilo, legenda in drugi podatki. Preden se lotiš branja katerega koli zemljevida, jih na hitro poišči in preglej, saj boš lažje razumel vsebino zemljevida.
Človek si je že od nekdaj prizadeval prikazati Zemljino površje. Takšen prikaz je lahko naredil le v pomanjšanem merilu. Ker je Zemljino površje ukrivljeno, ga je mogoče pravilno prikazati le na globusu. To je model Zemlje v obliki krogle. Globus upodablja Zemljo kot celoto, manjše dele njenega površja pa prikazujejo zemljevidi. Pri prikazu površja se v vsakdanjem življenju najpogosteje srečujemo z različnimi zemljevidi, zato jim bomo namenili največ pozornosti. Za primerjavo bomo omenili še druge načine upodabljanja pokrajine, kot so relief, panoramske risbe ter satelitski in zračni posnetki. Globus
Zemljevid ali karta je pomanjšana slika Zemljinega površja na ravni ploskvi. Pri izdelavi zemljevida pa se pojavlja težava, kako ukrivljeno Zemljino površje prikazati na ravni ploskvi. Pri manjših delih površja je ta težava zanemarljiva, saj njegova ukrivljenost ne pride do izraza. Drugače pa je, če hočemo prikazati velike dele površja (države, celine ali celotno Zemljo). Tega namreč ne moremo storiti, ne da bi resnično sliko Zemljinega površja na zemljevidu bolj ali manj popačili. Pomagajmo si s primerom. Če hočemo okrogel globus čim bolj približati ravni ploskvi, ga moramo razrezati nekako tako, kot razrežemo lupino pomaranče. Na sredini globusa je slika še kar točna, v njegovem zgornjem in spodnjem delu pa med tako razrezanimi trakovi zevajo velike praznine. Teh praznin ne moremo zapolniti drugače, kot da zemljevid precej popačimo. (To lahko ponazorimo tako, da lupino pomaranče razrežemo na trakove in jih skušamo poravnati na ravni ploskvi.)
Razrezana lupina pomaranče (levo) in razrezana površina globusa (na sredini in desno)
Zemljevide izdelujejo za to usposobljeni strokovnjaki – kartografi, veda, ki se s tem ukvarja, pa je kartografija. Na zemljevidih velikih delov površja so prikazane le njegove najpomembnejše sestavine (gore, reke, večja mesta), na zelo podrobnih zemljevidih, ki prikazujejo zelo majhne dele površja, pa je videti celo take podrobnosti, kot so hiše, daljnovodi, osamljena drevesa in podobno. 12
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Zemljevidi in orientacija
Kako uporabljamo številčno, opisno in grafično merilo? Merilo zemljevida nam pove, kolikokrat je neka razdalja v naravi pomanjšana pri prikazu na zemljevidu. Številčno merilo ima vsak zemljevid, mnogi pa imajo tudi opisno in grafično merilo. Številčno merilo je zapisano kot razmerje, na primer 1 : 50 000. Leva številka (1) pri tem pomeni razdaljo na zemljevidu (na primer 1 cm), desna številka (50 000) pa pomeni, da ta centimeter v naravi pomeni 50 000 cm, kar je 500 m.
1 cm na zemljevidu in 50 000 cm (500 m) v naravi
Številčno merilo torej izraža, kolikokrat krajša je neka razdalja na zemljevidu od tiste v naravi. Večja ko je desna številka pri merilu, bolj je slika pomanjšana, manjše je merilo. Zemljevidi v velikem merilu so na primer načrti mest ter različni planinski in kolesarski zemljevidi. Zemljevide v manjšem merilu najdemo večinoma v atlasih, prikazujejo pa celotne države ali celine.
Ravnilo s centimetrsko oznako smo najprej položili na zemljevid v merilu 1 : 50 000 (leva slika), potem pa še na zemljevid v dvakrat večjem merilu 1 : 25 000 (desna slika). Razlika v prikazu istega kraja je lepo razvidna. (Zemljevida Julijske Alpe in Bohinj, Karti Planinske zveze Slovenije.)
Na mnogih zemljevidih je tudi podatek o tem, kolikšno razdaljo v naravi označuje 1 cm na zemljevidu. To je opisno merilo. Če na primer piše, da 1 cm na zemljevidu predstavlja 2 km v naravi,
Številčno, opisno in grafično merilo
13