D RA ELO ZL VN IČI A CA
PREVERJANJE UČNIH CILJEV IN STANDARDOV ZNANJA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Geografija in jaz
Zemljevidi in orientacija
Zemljevidi in orientacija
(učni cilji, standardi, minimalni standardi – znanje, ki ga je treba nujno usvojiti za pozitivno oceno.)
• Kaj je načrt mesta?
1. Ponavljanje in utrjevanje Kaj je geografija? Kje vse se srečuješ z geografijo?
• Kje si že videl kak zemljevid v digitalni obliki? • S prijatelji greš na izlet nekam, kjer še niste bili. Na kakšne načine si boste pomagali, da boste našli najboljšo pot do cilja?
Zakaj je pomembna? Kaj pomeni celostna obravnava pokrajine? V kakšnem odnosu so naravne in družbene sestavine pokrajine? Katera učila najpogosteje uporabljamo pri pouku geografije?
2. Globlji razmislek, dejavnosti in uporaba znanja Naštej glavne sestavine svoje domače pokrajine in razmisli o njihovi povezanosti in soodvisnosti. Navedi nekaj poklicev, za katere meniš, da jih lahko opravljajo geografi. Navedi nekaj primerov uporabnosti geografije v vsakdanjem življenju, ki se tebi zdijo najpomembnejši. Z družino se odpravljaš na počitnice v oddaljeni kraj, ki ga še ne poznaš. Kako boš ugotovil, s katerimi razvedrilnimi dejavnostmi se boš lahko tam ukvarjal? Na sliki prepoznaj vse naravne in družbene sestavine pokrajine, ki so prisotne. Na starem zemljevidu iz časa odkrivanja sveta so obrisi celin še zelo približni, na jugu pa je dodana velikanska domišljijska celina, ki sploh ne obstaja.
Kako so delali zemljevide nekoč in kako danes? Zemljevide so stoletja izrisovali ročno na različne materiale (npr. na kamen, glino, papir), in sicer na podlagi opazovanj in merjenj na terenu. Sprva so bile to preproste risbe, ki so sčasoma postajale bolj podobne pravim zemljevidom. V času velikih geografskih odkritij pred stoletji so še neraziskane in manjkajoče dele sveta na tedanje zemljevide dodajali kar po lastni domišljiji. V notranjosti celin pa so na neraziskanih območjih enostavno puščali prazne prostore (tako imenovane »bele lise«). Zemljevide so okraševali s podobami cvetja, ljudi, ladij, morskih pošasti in drugimi motivi. Takšne zemljevide so izdelovali le za vladarje in redke zelo pomembne posameznike. Danes podatke za zemljevide zbirajo s sodobnimi tehnologijami. Pri tem uporabljajo letalske in satelitske posnetke ter druge vire. Zbrano gradivo potem z računalniško opremo pretvorijo v vidno obliko. Zemljevidi so zato izredno natančni in vsestransko uporabni, obenem pa tudi dostopni najširšim množicam. 10
VSEBINSKI SKLOPI Zemljevidi (str. 12) Orientacija na zemljevidu in geografska lega (str. 21) Orientacija na terenu (str. 25)
11