D RA ELO ZL VN IČI A CA Pomen jezer za človeka
Največja jezera v Sloveniji so Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko, največja svetovna jezera pa so predstavljena na priloženih grafičnih prikazih.
Huronsko jezero 59 600 km2
Gornje jezero 11 600 km3
Viktorijino jezero 68 870 km2
Tanganjika 18 900 km3
Kaspijsko jezero 371 000 km2
200 000
Največja svetovna jezera po površini
neurejenim odvajanjem odpadnih voda ali intenzivno kmetijstvo, postajajo čedalje bolj onesnažena. V jezerski vodi je veliko hranil, zaradi katerih se pretirano razmnožijo nekateri organizmi, na primer alge, z njihovim odmrtjem in razkrojem pa se poslabša njena kakovost. Cvetenje jezerske vode in njegove posledice Zaradi »bogatenja« jezer s hranili (zlasti s fosforjevimi in dušikovimi spojinami) se v vodi pretirano razmnožijo predvsem planktonske alge, voda ni več prosojna, neporabljena biomasa začne odmirati in govorimo o »cvetenju« jezerske vode. Odmrle alge tonejo proti dnu jezera. Tam jih bakterije razgradijo v anorganske snovi, pri tem pa porabljajo v vodi raztopljeni kisik. Zato ga začne v spodnjih plasteh jezerske vode zmanjkovati, pri nadaljnji razgradnji alg pa v takšnih razmerah nastajajo strupene snovi. Rastlinstvo in živalstvo v spodnjih plasteh vode začneta propadati. S to težavo so se dolgo ukvarjali tudi pri Blejskem jezeru. Najprej so ga »zdravili« z umetnim dovajanjem sveže in s kisikom bogate vode iz reke Radovne, pravo »ozdravljenje« pa se je začelo šele s postavitvijo posebnih drenažnih cevi (t. i. »natege«), s katerimi so začeli iz jezera črpati spodnje plasti »mrtve« jezerske vode. Žal pa sta množičen obisk in krmljenje rib v zadnjih letih spet povzročila močno poslabšanje stanja jezerske vode.
Onesnaževanju so izpostavljena tudi največja jezera, na primer Bajkalsko, v katerem je petina vse površinske tekoče sladke vode našega planeta. Vzrok tamkajšnjega onesnaževanja je industrija. Razmere so nekoliko izboljšali z zaprtjem najbolj problematičnih industrijskih obratov. Onesnaževanje jezer rešujemo z različnimi postopki, ki nimajo vedno zaželenih in kratkoročnih učinkov, dolgoročno pa je najboljša rešitev omejevanje dotoka odpadne vode in hranil v jezero.
Bajkalsko jezero 23 600 km3
Gornje jezero 82 100 km2
100 000
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Ledeniška jezera na Finskem
Številna ledeniška jezera, še posebej v dolinah, so nastala zaradi dvojnega delovanja, in sicer erozijskega poglabljanja jezerske kotanje in kopičenja vode za morenami. Takšni sta npr. Bohinjsko in Blejsko jezero. Človek je z umetnimi pregradami ustvaril številna umetna zajezitvena ali akumulacijska jezera. Med najpogostejšimi razlogi za to sta zadrževanje vode za izrabo hidroenergije in za namakanje. Največja umetna jezera so zgradili šele v 20. stoletju, predvsem v manj razvitih državah pa vsako leto nastajajo nova. Največje akumulacijsko jezero na svetu je na reki Volti v Zahodni Afriki, med najbolj znana pa sodijo Naserjevo jezero na Nilu, več jezer na ruski Volgi in druga. V Sloveniji je več umetnih zajezitvenih jezer zaradi hidroelektrarn na Dravi in v spodnjem toku Save.
300 000
Kaspijsko jezero 78 230 km3
km2
20 000
40 000
60 000
km2
Največja svetovna jezera po prostornini
Jezera imajo za človeka velik in raznovrsten pomen. Podobno kot morja, vendar v manjši meri, imajo blažilen vpliv na podnebje. Zime so ob jezerih milejše, poletja pa bolj sveža. Zato ne preseneča, da so jezerske obale privlačne za poselitev. Jezera so lahko tudi zelo pomembna prometna pot. V tem pogledu imajo največji pomen na svetu Velika jezera med Kanado in ZDA, ki prek sistema kanalov omogočajo plovbo v industrijsko srce Severne Amerike. Na večjih jezerih je pomemben ribolov. Marsikje ga skoraj ni bilo, z zgraditvijo velikih umetnih jezer pa se je močno razmahnil. Jezerska voda se po svetu uporablja kot vir hidroenergije in za namakanje. Pomembna je tudi turistična in rekreacijska vloga jezer, še posebej manjših.
Kratka življenjska doba jezer in njihovi okoljski problemi Jezera so v osnovi zelo »kratkotrajen« naravni pojav. Izpostavljena so zasipavanju z rečnimi nanosi in posledično zmanjševanju jezerske kotanje, in sicer že od samega nastanka dalje. Bohinjsko jezero naj bi tako obstajalo »le« še kakšnih 22 000 let. Sčasoma se jezera spremenijo v močvirja oz. barja, ali pa bodo zaradi podnebnih sprememb povsem izginila. Jezera so različno izpostavljena onesnaževanju, kar je odvisno predvsem od rabe tal v njihovi okolici in njihovih samočistilnih sposobnosti. Jezerska voda se v primerjavi z rekami večinoma obnavlja zelo počasi. Če so v okolici jezer prisotna naselja z 150 | VODOVJE
Bajkalsko jezero v Sibiriji (Rusija)
1. Kakšna jezera ločimo glede na nastanek jezerske kotanje? 2. Zakaj je na svetu vedno več umetnih akumulacijskih jezer? 3. Kaj vse po tvojem mnenju privlači ljudi, da se naseljujejo ob jezerih?
Zasipavanje Bohinjskega jezera VODOVJE | 151