D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Tropski cikloni, tornadi in monsuni
Tropski cikloni so velikanski zračni vrtinci, ki imajo sicer manjši premer (do 600 km) od »običajnih« ciklonov, vendar je njihovo delovanje neprimerno bolj uničujoče. Spadajo med najhujše naravne nesreče na planetu sploh. V njih se namreč razvijejo vetrovi izjemnih hitrosti, ki na kopnem s strahotno rušilno močjo rušijo vse pred seboj, poleg tega jih spremljajo izjemne padavine in uničujoče morske poplave. Ti cikloni se lahko razvijejo le nad toplimi tropskimi oceani, in sicer tedaj, ko so temperature morja najvišje. (Na severni polobli jih nastane več kot na južni.) Sprva potujejo proti zahodu, potem pa začnejo zavijati (na severni polobli v desno, na južni v levo). Ko pridejo z morja nad kopno, začne njihova moč praviloma usihati. Orjaški vetrovi znotraj ciklona pihajo v obliki spirale, sredi ciklona pa se v fazi njegove zrelosti razvije posebno ločeno območje s premerom do 50 km, kjer se zrak spušča, vreme pa je mirno in lepo. Ta neobičajni del imenujemo oko ciklona. Tropske ciklone na Atlantiku in vzhodnem Pacifiku imenujemo hurikani, v zahodnem Pacifiku tajfuni, zanje pa pogosto uporabljamo tudi izraz orkani. Z namenom boljšega obveščanja javnosti in preprečevanja zmede dajejo meteorološke organizacije vsakemu od njih tudi posebno ime (npr. Katrina, Mitch). Tropski ciklon v prerezu Tropskih ciklonov ne smemo zamenjevati z neprimerljivo manjšimi tornadi. To so uničujoči vrtinčasti viharji lijakaste oblike, ki nastajajo zlasti v topli polovici leta. Njihov premer znaša nekaj deset metrov, le redko več. V obliki značilnega, zelo slikovitega, a uničujočega lijakastega vrtinca segajo od nevihtnega oblaka do tal, kjer povzročajo pustošenje. Kot orjaški zračni sesalniki dvigujejo težke predmete, prevračajo avtomobile in rušijo hiše. Dvigajoči se zrak v njih se vrtinči z naraščajočo hitrostjo tudi do 500 km na uro. Včasih trajajo le nekaj minut, redko tudi nekaj ur. Preden zamrejo, lahko opravijo pot, dolgo nekaj deset kilometrov. Če nastanejo nad morjem ali jezerom, jih imenujemo Tornado nad žitnimi polji v Kansasu (ZDA) vodne trombe. Največkrat nastajajo nad kopnim, še posebej so značilni za Osrednje nižavje v ZDA, kjer so tudi najbolj uničujoči. Ljudje se tam pred posledicami njihovega pustošenja zavarujejo tako, da gradijo kleti, v katere se lahko zatečejo v času njihovega divjanja. V Sloveniji jih (za zdaj) tako rekoč ne poznamo, večkrat pa se z njimi srečujejo ob hrvaški obali, kjer na morju nastajajo vodne trombe. V nekaterih toplejših delih sveta, še zlasti na območju Indijske podceline in jugovzhodne Azije, se čez leto razvije posebno monsunsko kroženje zraka. Zaznamujejo ga posebni monsunski vetrovi ali monsuni, ki zaradi različnega segrevanja kopnega in morja pihajo med oceanom in celino. Ker se azijska celina poleti precej bolj segreje kot okoliška oceana, se nad njo razvije obsežno območje nizkega tlaka. Posledica so vetrovi, ki pihajo
08
N
1
1002
1011
999
0
102
5 00
10
3
102
6
102
2
103
V
1029 1020 1017 1014
1008 1011 Smeri vetrov med poletnim (levo) in zimskim monsunom (desno) 98 | PODNEBJE
1011
z oceana nad razgreto kopno. Ker se nad morjem navlažijo, prinašajo kopnemu precej padavin. Govorimo o poletnem monsunu, ki doseže južno Indijo v začetku junija, severni del države pa mesec kasneje. Pozimi je slika obratna. Azijska celina se močno ohladi, nad njo se razvije obsežno območje visokega tlaka. Nastopi čas zimskega monsuna, ko z ohlajene celine proti oceanoma pihajo suhi in hladni vetrovi. Do podobnega monsunskega kroženja zraka prihaja tudi v nekaterih drugih toplejših delih sveta, vendar to kroženje ni tako izrazito in ne zavzema tolikšnih območij.
1. Koliko znaša normalen zračni tlak? 2. Zakaj pihajo pobočni vetrovi podnevi navzgor, ponoči pa navzdol? 3. Hladna fronta je dosegla Beograd. Ali lahko isto hladno fronto pričakujemo tudi v Ljubljani?
Onesnaževanje zraka in podnebne spremembe Problem onesnaževanja zraka
ozon (O₃) dušikov dioksid (NO₂) 7,7 % 15,8 %
O onesnaževanju zraka govorimo tedaj, ko se vnos različnih primesi v zraku toliko poveča, da začne ogrožati človeka, druge organizme in okolje. Če je človek dalj časa izpostavljen onesnaženemu zraku, drobni delci (PM₂,₅) lahko to pomembno vpliva na njegovo zdravje. Najpogostejše 76,5 % posledice so bolezni dihal, pljučni rak in srčno-žilne bolezni, pa tudi nevrološka obolenja in sladkorna bolezen. V Evropski uniji umre zaradi onesnaženega zraka desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah. Razmerje med tremi glavnimi Zdravju najbolj škodljivi so drobni delci (PM2.5). povzročitelji smrti zaradi onesnaženega Onesnažen zrak vpliva tudi na okolje in rastlinstvo, s tem pa tudi zraka v Evropski uniji na gospodarstvo: razjeda materiale, povzroča zakisovanje vode in tal, zmanjšuje donos kmetijskih pridelkov in povzroča škodo na gozdovih. Številni viri onesnaževanja zraka, npr. zgorevanje fosilnih goriv, so hkrati tudi viri izpustov toplogrednih plinov, ki jih vidimo kot glavnega krivca za podnebne spremembe. Različni ukrepi, namenjeni zmanjšanju onesnaževanja zraka, tako prispevajo tudi k omilitvi podnebnih sprememb. Pri onesnaževanju zraka se srečujemo z različnimi izrazi. Onesnaževalo je katera koli snov ali energija v zraku, ki ima škodljive učinke za človeka ali okolje. To so lahko plini (npr. ozon), različno veliki delci (npr. prašni delci) idr. S pojmom emisije ali izpusti označujemo izpuščanje ali oddajanje škodljivih snovi v zrak, pod pojmom imisije pa razumemo sprejemanje takih snovi v okolje. Onesnaževanje povzročajo različni onesnaževalci, v praksi jih največkrat označujemo kot vire onesnaževanja. Delimo jih na naravne in človeške. Med naravne vire uvrščamo požare v naravi, izbruhe ognjenikov ter vire cvetnega prahu in morske soli. Ker je onesnaženost zraka predvsem posledica človekovih dejavnosti, so večjega pomena človeški viri: industrija (industrijski procesi), energetika (zgorevanje goriv pri proizvodnji energije), promet (izpušni plini), kmetijstvo, gospodinjstva (individualna kurišča) in ravnanje z odpadki. V razvitih državah so v ospredju drugi viri onesnaževanja kot v manj razvitih. V Sloveniji so to predvsem promet in individualna kurišča, delno tudi industrija. Onesnažen zrak v Šanghaju (Kitajska) PODNEBJE | 99