D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Potujoči cikloni in njihovo sledenje na vremenski karti Pri poenostavljenem prikazu planetarnega kroženja zraka moramo opozoriti, da se v resnici ne odvija vse leto na istih geografskih širinah, ampak se v skladu z navideznim gibanjem Sonca v času našega poletja premakne proti severu, v času naše zime pa proti jugu. Prav tako moramo v zvezi s polarno fronto poudariti, da ne gre za neko ravno stično ploskev oziroma črto na 60. vzporedniku, ki bi predstavljala enovit pas okoli celotnega planeta. Njen potek v resnici nikoli ne miruje: stalno se zvija v obliki različno dolgih valov, ki imajo lahko dolžino tudi več tisoč kilometrov, in drobi v več delov. Hladne polarne zračne mase pri tem prodirajo daleč proti jugu, tople tropske mase pa proti severu. Enovita polarna fronta se lahko pri tem povsem pretrga.
Ko začne polarna fronta valovati, prodira hladen zrak daleč proti jugu, topel pa proti severu.
Ko polarna fronta zavalovi, se začenjajo na njenih delih razvijati potujoči cikloni, ki jih imenujemo tudi potujoče depresije. Na začetku so to nekakšne motnje na nagnjeni stični ploskvi med toplim zrakom z juga in hladnim zrakom s severa. V nadaljevanju se razvijejo v velike zračne vrtince, ki potujejo od zahoda proti vzhodu, pri čemer se znotraj vsakega ciklona izoblikujeta dve fronti – topla in hladna. Vsaka od njiju predstavlja majhen delček celotne polarne fronte, kar pomeni, da se tako pri topli kot pri hladni fronti stikata topel zrak z juga in hladen zrak s severa, vendar se ne mešata, ampak le stikata, stik med njima pa poteka na različno nagnjenih frontalnih površinah. Kako to občutimo pri prehodu potujočega ciklona? Ker potuje od zahoda proti vzhodu, nas najprej doseže topla fronta. Pri njej se topel zrak zelo počasi nariva nad hladnega (in tudi počasi adiabatno ohlaja), saj ima ravna frontalna površina med njima zelo blag nagib. Na razdalji okoli 300 km se topel zrak na primer dvigne le za kak kilometer. Prehod tople fronte lahko zato traja več dni. Vreme se spreminja zelo počasi: začetna oblačnost se zlagoma stopnjuje, proti koncu lahko nastopijo tudi padavine, Prehod tople in hladne fronte. Najprej nas doseže topla fronta na desni, potem pa še ki pa niso intenzivne. Padejo hladna fronta na levi. predvsem v obliki rahlega dežja.
Ko topla fronta preide naše kraje, padavine prenehajo. Nad nas se premakne topel zrak, zaradi česar nastopi kratko obdobje toplejšega vremena brez padavin. Za tem sledi prehod hladne fronte. Pri njej je agresivnejši hladen zrak, ki od leve proti desni izpodriva toplega in ga prisili k hitremu dvigu. Frontalna površina je zato zelo strma in ukrivljena. Ker se izpodrinjeni zrak ob hitrem dvigu zelo hitro adiabatno ohlaja, nastopijo izdatne padavine, pogosto v burni obliki (nalivi, grmenje, bliskanje), vendar vse skupaj ne traja dolgo. V gorah lahko tudi poleti pade nekaj snega. Zrak nad nami se ob prehodu hladne fronte opazno ohladi. Nastopi jasno vreme z odlično vidljivostjo, saj ozračje po kratkotrajnih obilnih padavinah deluje izredno »očiščeno«. Hladna fronta potuje hitreje od tople in jo sčasoma dohiti. Takrat govorimo o okluziji ciklona, ki pomeni njegov konec. Zdaj, ko smo spoznali zapleten mehanizem delovanja potujočih ciklonov, bomo lažje razumeli in spremljali vremenske karte ter skušali na njih sami predvideti vremensko dogajanje. Meteorologi za toplo in hladno fronto ter okluzijo povsod uporabljajo enake dogovorjene znake. Če vemo, da se cikloni nad naše kraje pomikajo iz zahodne smeri (včasih bolj severozahodne, drugič bolj jugozahodne), lahko že s pogledom na vremensko karto sami okvirno ocenimo, ali bodo sploh šli prek naših krajev in v kolikem času jih lahko pričakujemo. Bomo pa na vremenski karti tudi videli, da prehod toplih in hladnih front skoraj nikoli ne poteka tako enostavno, kot smo predstavili na idealiziranem prikazu, ampak je celotno dogajanje precej bolj Vremenska karta za Evropo na spletnem mestu ARSO nam kaže, zapleteno. Na karti tako pogosto najdemo več da nad Britansko otočje prihaja ciklonska motnja, nad našimi nepovezanih toplih in hladnih front, pri katerih kraji pa je še anticiklon. pa lahko vseeno ocenimo, ali so se nam že dovolj približale, da se nam obeta nestabilno vreme, ali pa se je nad naše kraje razširil vpliv kakšnega anticiklona, ki prinaša lepo vreme. Cikloni prihajajo k nam posamično, včasih pa si sledijo drug za drugim. Tedaj govorimo o družinah ciklonov. Bolj ali manj slabo vreme nas bo takrat spremljalo daljše obdobje. Potujoče ciklone, ki nastajajo na območju polarne fronte, označujemo kot ciklone zmernih geografskih širin. Na obeh poloblah potujejo po dokaj ustaljenih poteh, vedno od zahoda proti vzhodu. Te ciklone pa moramo jasno razlikovati od tropskih ciklonov, ki nastajajo v tropskem pasu, so drugačnega nastanka in se gibljejo od vzhoda proti zahodu.
hurikani hurikani
tajfuni
hurikani
tajfuni
cikloni
hurikani
cikloni
A
B
C
Č
cikloni cikloni
hladna fronta
topla fronta
okluzija
Ciklon v 4 fazah: A – polarna fronta zavalovi v obliki motnje, ki pomeni začetek ciklona, B – motnja se v obliki »klina« raztegne proti severu, na njej se oblikujeta topla (na desni) in hladna fronta (na levi), C – hladna fronta začne z leve dohitevati toplo, Č – »klin« se zapira, začenja se faza okluzije.
96 | PODNEBJE
cikloni zmernih širin
cikloni zmernih širin
tropski cikloni tropski cikloni
območja tropskih ciklonov
območja tropskih ciklonov
Območja in smeri potovanja ciklonov zmernih geografskih širin in tropskih ciklonov
PODNEBJE | 97