D RA ELO ZL VN IČI A CA Obalni vetrovi nastanejo zaradi različnega segrevanja kopnega in morja. Ker se podnevi kopno bolj segreje kot morje, se zračni tlak nad kopnim zniža. Zaradi tega nastane morski veter, ki piha pri tleh s hladnejšega morja na bolj razgreto kopno, v višjih plasteh pa v obratni smeri. Med poletno vročino pomeni tak hladnejši veter z morja blagodejno osvežitev. Ponoči se slika obrne. Ker se tedaj bolj ohladi kopno, piha pri tleh proti morju hladnejši kopni veter, v višjih plasteh pa je smer vetra obratna.
Smeri pihanja obalnih vetrov podnevi (levo) in ponoči (desno)
Tvorbe v ozračju, povezane z zračnim tlakom, so barične tvorbe. Med njimi se največkrat omenjajo cikloni in anticikloni. Cikloni so velikanska sklenjena območja nizkega zračnega tlaka v obliki nepravilnih krogov, ki prinašajo slabo vreme. Zanje se uporabljata tudi izraza barične depresije in minimumi. Gre za velikanske in počasne zračne vrtince, ki imajo premer tudi več tisoč kilometrov. Ker je zračni tlak najnižji v središču ciklona, se tja pri tleh stekajo vetrovi z njegovega obrobja. Ker nanje vplivajo različne sile, med njimi tudi Coriolisova, ne pihajo naravnost, ampak v ukrivljeni smeri. Na severni polobli se zračne mase v ciklonih odklanjajo v smeri, ki je nasprotna gibanju urnega kazalca, na južni polobli pa obratno. Zrak, ki se steka v središču ciklona, se potem dviguje in adiabatno ohlaja, kar privede do nastanka padavin. Anticikloni so velikanska sklenjena območja visokega zračnega tlaka, ki CIKLON ANTICIKLON prinašajo lepo vreme. Zrak se v njih spušča proti središču anticiklona, kjer je najvišji tlak, pri čemer se adiabatno segreva in suši. Vetrovi se pri tleh potem raztekajo iz središča anticiklona v okolico. Na severni polobli to poteka v smeri urnega kazalca, na južni pa obratno. Za anticiklone uporabljamo tudi izraz maksimumi. Cikloni in anticikloni v osnovi niso nekaj stalnega, ampak spreminjajo svoj 1008 1020 položaj in velikost. Imamo pa na Zemlji tudi 1018 1010 območja, kjer je bolj ali manj stalen bodisi 1016 1012 nizek bodisi visok tlak, ki se pogosto širi
Zračna strujanja v ciklonu (levo) in anticiklonu (desno) 94 | PODNEBJE
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Smeri pihanja pobočnih vetrov podnevi (levo) in ponoči (desno) nad dvema različno segretima krajema
tudi v daljno okolico. To so vremenotvorna središča, nekakšne »kuhinje slabega ali jasnega vremena«, ki se pojavljajo tako nad morjem kot nad kopnim. Na Zemlji jih je kar nekaj, na naše kraje pa vplivajo predvsem tri. Največ časa, pravzaprav kar vse leto, vpliva na vreme pri nas islandski ciklon ali islandski minimum. Pojavlja se nad Atlantikom okoli Islandije in predstavlja izvor potujočih ciklonov, ki potem po različnih poteh potujejo prek Evrope in ji prinašajo padavine. Precej južneje, nad Azorskim otočjem, se pojavlja azorski anticiklon ali azorski maksimum. Njegov vpliv se nad naše kraje širi praviloma iz severne Afrike in Sredozemlja, največkrat poleti, ko nam prinaša vroče, suho in tudi soparno vreme. Tretje vremenotvorno središče je vzhodnoevropski anticiklon ali vzhodnoevropski maksimum. Nastane pozimi nad kopnim prostranstvom vzhodne Evrope, ki se tedaj močno ohladi. K nam prinaša zelo mrzlo in suho vreme. Marsikdaj se vzhodnoevropski maksimum obravnava le kot del precej obsežnejšega sibirskega anticiklona, ki se pozimi, v času največjega obsega, občasno razširi tudi v Evropo.
Globalno ali planetarno kroženje zraka Zapleteno kroženje zraka na celotnem planetu imenujemo globalno ali planetarno kroženje zraka. Naš prikaz bomo zelo poenostavili in se omejili le na nekaj poglavitnih dogajanj v idealnih razmerah. Pri tem se bomo osredotočili na severno poloblo, zrcalnega dogajanja na južni polobli pa ne bomo posebej opisovali. Pregled začenjamo na ekvatorju, kjer je stalno ekvatorialno območje nizkega zračnega tlaka. Tam se pri tleh s severa in juga stekajo posebni vetrovi pasati. Kot, pod katerim padajo sončni žarki na površje, je vse leto zelo velik. Zrak se intenzivno segreva, dviguje in adiabatno ohlaja, kar povzroča oblačnost in obilico padavin. Dvignjen zrak se v višinah nad ekvatorjem razteka proti severu in jugu. Ko zračne mase dosežejo 30. vzporednik, se začnejo spuščati in sušiti. Tam je zato stalno subtropsko območje visokega zračnega tlaka z izrazito suhim in sončnim vremenom. Na severni polobli so v teh geografskih širinah nekatere največje puščave na svetu (npr. Sahara). Zračne mase od tam potujejo v dve smeri. En del se jih pri tleh vrača proti ekvatorju z vetrovi, ki pihajo najprej od severa proti jugu, ker pa jih Coriolisova sila odklanja v desno, ekvatorialno območje nizkega zračnega tlaka postanejo severovzhodni vetrovi, imenovani pasati. subtropsko območje subtropsko območje Na ekvatorju se stekajo z (jugovzhodnimi) pasati, ki visokega zračnega tlaka visokega zračnega tlaka pihajo z južne poloble. Kroženje med ekvatorjem in 30. vzporednikom je s tem sklenjeno. pasa ti Drugi del zračnih mas, nakopičenih na 30. pasa ti 0° vzporedniku na severni polobli, v obliki južnih 10° 10° 20° 20° vetrov potuje proti severu. Zaradi Coriolisove sile 30° 30° se odklanjajo v desno in do 60. vzporednika že 40° 40° postanejo zahodni vetrovi. Z nasprotne strani, to je s polarnega območja visokega zračnega tlaka, ki se razprostira okoli severnega pola, pa proti Kroženje zraka med ekvatorjem in 30. vzporednikom 60. vzporedniku pihajo polarni vzhodni vetrovi. Na stiku med polarno območje visokega zračnega tlaka 90° obojimi se nahaja subpolarno 60° 60° polarna fronta območje nizkega zračnega tlaka. I POLA Nagnjeno stično ploskev med RNI VZHODNI VE TROV subtropsko območje tropskimi zračnimi masami z juga 30° 30° visokega in hladnimi zračnimi masami s zračnega tlaka severa imenujemo polarna fronta. ZAHODNI Za vreme v Severni Ameriki in VETROVI Evropi je izjemnega pomena, saj ekvatorialno 0° 0° območje ravno na njej kar naprej nastajajo nizkega zračnega novi potujoči cikloni. Na njej tlaka se nahaja tudi prej omenjeni PA S A T I islandski minimum. ek vator
30°
30°
PA S AT I
60°
ZAHODNI VETROVI
90°
subtropsko območje visokega zračnega tlaka
60°
Globalno ali planetarno kroženje zraka PODNEBJE | 95