D RA ELO ZL VN IČI A CA
1. Katere so štiri osnovne sestavine prsti? 2. Kateri horizonti manjkajo pri slabo razvitih prsteh? 3. Zakaj človek z večanjem poljedelskih površin običajno pospešuje tudi erozijo prsti?
Rastlinstvo Na rastlinstvo vplivajo različni dejavniki okolja Rastlinstvo ali vegetacija je eden najvidnejših sestavnih delov geosfere. V osnovi ga delimo na naravno in kulturno. Naravno rastlinstvo se je razvilo brez neposrednega vpliva človeka, kulturno rastlinstvo pa si je človek prilagodil za svoje potrebe. Takšno rastlinstvo je močno zastopano v kulturni pokrajini, ki je rezultat medsebojnega prepleta naravnega okolja s človekovim delovanjem. Na naravno rastlinstvo vplivajo različni dejavniki okolja, kot so podnebje, prst, relief in človek. Na razporeditev rastlinstva po svetu najbolj vpliva podnebje, na krajevni ravni pa običajno prevlada vpliv kakega drugega dejavnika. Med podnebne dejavnike sodijo padavine, sončno obsevanje in temperatura. Voda je med najpomembnejšimi dejavniki, saj rastline prek nje dobivajo raztopljena hranila, sodeluje pa tudi pri drugih, zanje življenjsko pomembnih procesih. Ker je vode v prsti ponekod veliko, drugod pa malo, so se rastline temu na različne načine prilagodile. Suholjubne ali kserofiti, to so proti suši odporne rastline, uspevajo tam, kjer je vode premalo. Med najbolj znanimi so kaktusi. Drugi kserofiti si pomagajo z zaščitnimi prevlekami na listih (bleščeči in debelejši listi, dlačice), z globokimi koreninami, ki segajo do podtalnice, ipd. Kjer je vode preveč, uspevajo vlagoljubne rastline ali higrofiti. Kjer je količina vode ravno pravšnja, uspevajo mezofiti. Mednje sodi večina rastlinstva v Sloveniji.
Kaktus je primer kserofita. 124 | PRSTI IN RASTLINST VO
Rumena kalužnica je primer higrofita.
A VN A LO ČIC DE AZLI R
tem prstem jasno prepoznavni videz. Ker so izprani in zato revni s hranili in organsko snovjo, so slabo primerni za kmetijstvo. Na njih večinoma uspevajo le gozdovi, najrajši iglasti. Kriosoli so najbolj značilni za hladno subpolarno podnebje (v subpolarnem pasu), kjer so temperature večji del leta pod ničlo in se pojavlja permafrost (stalno zamrznjena tla). Gre za izredno prostrana območja tundre na severu Evrazije in Amerike, ki jih uvrščamo v Arktiko, in za nekatera visokogorska območja (npr. Tibet). Na kriosolih največkrat uspeva Podzol z jasno prepoznavnim pepelnato sivim horizontom E skromno tundrsko rastlinstvo. Organska snov se (Finska) zaradi počasnega razpadanja kopiči v zgornjem horizontu, prsti pa so zaradi omenjenih lastnosti neprimerne za kmetijstvo. Skromno rastlinstvo zadošča kvečjemu za hrano prostoživečih živali. Tla so v globini stalno zamrznjena, zgornje plasti pa se v času taljenja lahko premeščajo, kar povzroča hude težave v gradbeništvu. Stavbe se namreč začnejo nagibati.
Sončna svetloba je prav tako zelo pomemben dejavnik, saj je osnovni vir energije za fotosintezo. Trajanje sončnega obsevanja oz. dostop do svetlobe odločilno oblikuje rastni cikel rastlin. Drevesa v gozdu so zaradi dostopa do sončne svetlobe prisiljena med seboj tekmovati v čim višji rasti. Nekatere rastline v gozdni podrasti odcvetijo že zgodaj spomladi, ko drevje še ni ozelenelo, saj lahko le tedaj prejmejo dovolj svetlobe. Glede na potrebe po svetlobi rastline delimo na svetloboljubne in sencoljubne. Temperatura pomembno vpliva na življenjske procese v rastlinah, kot so fotosinteza, dihanje ali rast. Zato lahko pri visokih temperaturah in zadostni vlagi (npr. v tropskem deževnem gozdu) uspeva izredno veliko različnih rastlinskih vrst, pri nizkih temperaturah (npr. v tundri) pa preživi le zelo malo vrst. Veliko rastlin se laže prilagodi večjim temperaturnim razlikam kot pomanjkanju sončne svetlobe ali vode. Glede na prilagojenost temperaturi rastline delimo na toploljubne (npr. oljka) in hladnoljubne (npr. ruševje). Prst je za rastlinstvo odločilnega pomena, saj iz nje črpa vodo in v njej raztopljena hranila. Omogoča mu rast, hkrati pa tudi oporo, da se s koreninami laže vraste v podlago. Rastline, ki uspevajo na kislih tleh, imenujemo kisloljubne rastline. Po drugi strani tudi rastlinstvo zelo vpliva na prsti, saj iz njegovih odmrlih ostankov nastaja humus. Meje med različnimi vrstami prsti se zato pogosto zelo dobro ujemajo z mejami med rastlinskimi združbami. Relief vpliva na rastlinstvo predvsem posredno, prek podnebja. Ker se z večanjem nadmorske višine temperature znižujejo, količina padavin pa praviloma povečuje, se na gorskih pobočjih izoblikujejo rastlinski višinski pasovi. Prav dobro jih poznamo tudi v Sloveniji, kjer si iz ravnin in kotlin do vrhov gora sledijo pasovi listnatega, mešanega in iglastega gozda, pas ruševja in pas visokogorskega travniškega rastlinstva. Relief vpliva tudi s prisojno ali osojno lego. Zato se rastlinstvo na toplejših prisojnih legah bistveno razlikuje od tistega na hladnejših osojnih legah. Strmina pobočij vpliva tudi na odtekanje vode in odnašanje prsti. Na prestrmih pobočjih zato rastlinstva skoraj ni. Človek ima na naravno rastlinstvo zelo velik vpliv. Z vrsto posegov ga je močno skrčil ali preoblikoval. Za svoje potrebe je vzgojil tudi številne kulturne rastline. Rastlinski pasovi v Zillertalskih Alpah
Rastlinstvo in človek Izreden pomen rastlinstva za človeka bomo izpostavili skozi več vidikov. Prvi je kroženje hranil in vode v naravi. Rastline s fotosintezo pretvarjajo sončno energijo v organske snovi, s koreninami pa pomagajo iz tal črpati vodo in hranila. Zlasti drevesa so velik porabnik vode. Rastlinstvo na ta način tudi pomaga uravnavati kroženje vode med morjem, ozračjem in kopnim. Drugi vidik je proizvodnja biomase in hrane. Biomasa je celotna teža vseh živih, mrtvih in razkrojenih organizmov v nekem življenjskem okolju. Poenostavljeno gledano s tem pojmom označujemo snovi, ki so predvsem organskega oziroma rastlinskega izvora in nastajajo v procesu fotosinteze. V biomaso prištevamo tudi les, hitrorastoče kulturne rastline (npr. sladkorni trst), organske odpadke in drugo organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir obnovljive energije. Vsa hrana, ki jo vsak dan zaužije človek, neposredno ali posredno izhaja iz rastlin (npr. riž, zelenjava, krma za živali). Tretji vidik je uravnavanje podnebja in poplav. Gozdovi v lesni biomasi in humusu ohranjajo velike količine ogljika. S tem ko rastline absorbirajo ogljikov dioksid, zmanjšujejo količino toplogrednih plinov in tako prispevajo k uravnavanju podnebja. Rastlinstvo s črpanjem vode zmanjšuje odtok vode z nekega območja in tako zmanjšuje nevarnost poplav. Četrti vidik je čiščenje vode in zraka. Rastline zlasti ob rekah, pa tudi na močvirjih in barjih, delujejo kot naravni filter za različna onesnaževala. Obrežne in nekatere vodne rastline absorbirajo presežek hranil, ki prihajajo iz odpadnih voda in kmetijstva. Gozdovi veljajo za »pljuča« našega planeta, saj rastline med fotosintezo absorbirajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik. Rastline na različne načine odstranjujejo onesnaževala iz zraka (npr. prašne delce) in absorbirajo škodljive snovi ter Les uvrščamo k biomasi. jih presnavljajo ali razgrajujejo. PRSTI IN RASTLINST VO | 125