D RA ELO ZL VN IČI A CA
–5
–10
5 20
0
15
20
25
30
20
25 15
10
5
0 –10
–35
cikloni zmernih širin –30 –25 –20
–25 –15
–10
tropski –5 cikloni 0
5
10
območja tropskih ciklonov 15 20 25 30
Razporeditev temperatur na svetu januarja. Izoterme v notranjosti Azije nam kažejo, da se celinska notranjost tedaj veliko bolj ohladi kot okoliška morja na isti geografski širini.
Zračna vlaga Vlago v zraku najdemo v treh agregatnih stanjih. Največkrat je v plinastem (vodna para ali vodni hlapi), delno tudi v tekočem (vodne kapljice) ali trdnem stanju (ledeni kristali). Njen delež se hitro spreminja, večinoma je pod 1 odstotkom, v vročih in vlažnih krajih pa lahko naraste tudi do 5 odstotkov. Kadar vlaga v zraku prehaja iz tekočega v plinasto stanje, govorimo o izparevanju ali evaporaciji, pri čemer se porabi nekaj toplote iz okolice. Kadar pa prehaja iz plinastega v tekoče stanje, govorimo o zgoščevanju ali kondenzaciji, pri čemer se v okolico sprosti nekaj toplote. Dokler je vlaga v plinastem stanju, je ne moremo videti. Ko se pri določenih pogojih zgosti, jo vidimo kot oblake ali meglo. To se na primer zgodi poleti pri dviganju segretega zraka, kjer se nad določeno višino, ki ji rečemo kondenzacijski nivo, razvije kopast oblak. Zrak lahko pri določeni temperaturi sprejme le določeno količino vlage. V zvezi s tem razlikujemo absolutno, maksimalno in relativno vlago. Absolutna vlaga je količina vlage v zraku, izražena v g/m3. Največja možna količina vlage, ki jo zrak še lahko sprejme pri določeni temperaturi, je maksimalna vlaga. Če se poviša temperatura, se poveča tudi maksimalna vlaga. Kadar količina vlage v zraku doseže svojo zgornjo mejo, pravimo, da postane zrak nasičen. Vlaga se tedaj začne izločati (kondenzirati) v obliki drobnih vodnih kapljic (nad 0 °C) ali ledenih kristalčkov (pod 0 °C), in sicer okoli vedno prisotnih drobnih delcev – kondenzacijskih jeder. Temperaturo, pri kateri se to dogaja, označujemo kot rosišče. Razmerje med absolutno in maksimalno vlago imenujemo relativna vlaga. Izražamo jo v odstotkih. Ko je zrak nasičen, znaša njegova relativna vlaga 100 %. Če znaša le 50 %, pomeni, da je v zraku le polovica tiste vlage, ki bi jo pri trenutni temperaturi lahko sprejel. Zaradi spreminjanja temperature zraka se relativna vlaga čez dan spreminja. Ponoči in zjutraj, ko je ozračje močno ohlajeno, je visoka, čez dan, ko se ozračje segreje, pa se zniža. Proces kondenzacije lahko zelo nazorno spremljamo pri nastajanju megle in oblakov. Oglejmo si dva značilna primera. Prvi je nastajanje megle na dnu kotlin med temperaturnim obratom. Ker se zrak Kopasti oblaki (kumulusi) nam s ploskim dnom pokažejo višino, nad katero je vlaga v zraku dobila vidno obliko. tam ponoči in zjutraj močno ohladi, se relativna vlaga 90 | PODNEBJE
Glede na nastanek razlikujemo tri vrste padavin
A VN A LO ČIC DE AZLI R
0
0
25
–30
–2
5
–25
dvigne na 100 %. Posledica je kondenzacija vlage, kar ob tleh zaznamo kot plast goste megle. Če se čez dan temperatura zraka v zgornjih plasteh megle dovolj dvigne, pade tamkajšnja relativna vlaga pod 100 % in megla se začne razkrajati. Proti večeru, ko se temperatura zraka ponovno zniža, se relativna vlaga spet dvigne na 100 % in plast megle se zopet začne debeliti. Drugi primer je nastajanje oblakov nad segretim površjem v topli polovici leta. Zjutraj je nebo še povsem jasno. Čez dan se površje zaradi izdatnega sončnega sevanja močno segreje in začne oddajati dolgovalovno sevanje, ki močno segreje zrak nad njim. Zrak se zato začne hitro dvigati in posledično adiabatno ohlajati. Na določeni višini, ki ji rečemo kondenzacijski nivo, je temperatura že tako nizka, da relativna vlaga doseže 100 %. Od spodaj to vidimo, kako začne sredi jasnega neba »iz nič« nastajati oblak, ki se potem veča in, če je prisoten veter, tudi »potuje« naprej. Opisali smo dva značilna primera kondenzacije in posledičnega nastanka megle in oblakov. Vse to se seveda dogaja tudi ob različnih drugih priložnostih, vendar nastanek megle in oblakov še ne pomeni tudi nastanka padavin. Te nastanejo v posebnih razmerah, v katerih se morajo vodne kapljice ali ledeni kristalčki dovolj okrepiti, da jutro zaradi svoje teže padejo proti površju.
g/m3 50 40 30 20 10 0
–40
–20 0 20 temperatura
0C 40
Maksimalna vlaga v g/m3 v odvisnosti od višanja temperature zraka
dopoldne
popoldne
relativna vlaga 100% relativna vlaga 50%
relativna vlaga 20%
Za nastanek padavin je bistveno, da se zrak Gibanje relativne vlage čez dan v odvisnosti od temperature zraka dviguje in adiabatno ohlaja, zaradi česar pride do kondenzacije in nastanka oblakov, v katerih potem ob posebnih pogojih nastanejo tudi padavine. Največkrat se to zgodi v treh primerih, na osnovi katerih glede na nastanek razlikujemo tri vrste padavin. nivo kondenzacijski Razmere za nastanek konvekcijskih padavin smo si že ogledali pri nastajanju oblakov nad segretim površjem v topli polovici leta. Bistven pogoj za njihov nastanek je hitro vertikalno dviganje vlažnega zraka, do česar Nastanek oblakov nad razgretim površjem v topli polovici leta praviloma prihaja nad tistimi deli površja, ki se bolj segrejejo od drugih. Nad njimi se bolj segreje tudi zrak, ki se potem kot nekakšen velikanski balon toplejšega zraka hitro dviguje sredi nekoliko hladnejše okolice. Nastajati začnejo značilni beli kopasti oblaki. Med poletno vročino, ko vse to poteka zelo intenzivno, se lahko iz njih kaj hitro razvijejo temni nevihtni oblaki z grmenjem, nalivi in točo. S konvekcijskimi padavinami se pri nas srečujemo v topli polovici leta, na območjih okoli ekvatorja pa so dokaj običajne vse leto. Konvekcijske padavine PODNEBJE | 91