92 | PODNEBJE
Zračni tlak in kroženje zraka Zračni tlak in nastanek vetrov
Atmosfera ali ozračje je velikanski ovoj iz zraka, ki km 30 zaradi svoje težnosti pritiska na Zemljino površje. Ta 28 pritisk oz. silo teže zraka označujemo kot zračni tlak. 26 Odvisen je od gostote zraka. Ob morski gladini, kjer 24 je gostota najvišja, je tudi zračni tlak najvišji, z višino pa oba padata. Enota za merjenje zračnega tlaka je 22 hektopaskal (hPa), pred leti pa so ga merili v milibarih 20 (mb). Obe enoti imata sicer enako vrednost. Zračni tlak 18 ob morju v povprečju znaša 1013 hPa, kar označujemo 16 kot normalni zračni tlak. Ko se vzpenjamo v gore, 14 se tlak okoli nas niža, ko pa se z gora spuščamo na 12 manjšo višino, se viša. V ušesu lahko pri takem spustu 10 občutimo boleč pritisk, saj je tlak v našem srednjem 8 ušesu ostal začasno nespremenjen (prilagojen večji 6 višini), v zraku okoli nas pa se je že povečal in od zunaj 4 pritiska na naše uho. 2 Vrednosti zračnega tlaka okoli nas se stalno hpa 0 spreminjajo. Znižanje tlaka običajno povezujemo s 0 200 400 600 800 1000 prihodom slabega vremena, vendar vremena še zdaleč zračni tlak ne napovedujejo le na osnovi zračnega tlaka. Njegovo Gostota zraka in zračni tlak z višino padata. razporeditev na kartah prikazujemo z izobarami, to je črtami, ki vežejo kraje z enakim zračnim tlakom. Zaradi razlik v zračnem tlaku nastajajo vetrovi. Pri njih merimo hitrost in smer, poimenujemo pa jih po smeri oz. strani neba, od koder pihajo. Zahodni veter je tisti, ki piha z zahoda, severni s severa in tako naprej. Nekateri značilni vetrovi so dobili tudi posebna imena, npr. burja, jugo in druga. Za predstavo, kako nastanejo vetrovi, si zamislimo dva kraja A in B. Tlak nad njima je ponoči še enak. Ker pa se kraj B čez dan bolj segreva, se izdatneje segreva tudi zrak nad njim, ki zato postane lažji in se razteza navzgor. Tlak nad krajem B se zato zmanjša. Zaradi nastalega neravnovesja se med krajema sproži gibanje zraka v obliki vetrov. Ti v spodnjih plasteh zraka vedno pihajo od visokega tlaka proti nizkemu (v našem primeru od kraja A proti kraju B), v zgornjih plasteh pa od nizkega tlaka proti visokemu (od kraja B proti kraju A). višina
D RA ELO ZL VN IČI A CA
1. Kakšno sevanje oddaja Sonce in kakšno Zemljino površje? 2. Zakaj so sončne celice, ki jih vidimo na nekaterih zgradbah, temne in ne svetle barve? 3. Na spletnem mestu Google Zemljevidi poišči štiri kraje s temperaturnimi in padavinskimi ekstremi: Furnace Creek (ZDA), Ojmjakon (Rusija), Mawsynram (Indija) in Asuan (Egipt). Nastavi si sloj za satelitsko sliko, da si boš lažje predstavljal naravno okolje teh krajev.
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Orografske padavine nastanejo tam, kjer vlažne zračne mase pri svojem premikanju naletijo na reliefne (gorske) ovire. (Beseda oros v grščini pomeni gora.) Ker zrak ne more več nemoteno naprej, se je ob reliefni oviri prisiljen dvigati in pri tem adiabatno ohlajati. Na privetrni strani gorskih pregrad se zato izločijo velike količine padavin. Ko pa zrak preide na zavetrno stran, je v njem že manj vlage. Začne se spuščati in adiabatno segrevati, zrak se pri tem suši, zaradi česar tam padavin ni več. Na ta način si lahko razložimo, zakaj privetrne Orografske padavine strani velikanskih gorskih verig, kot so npr. Himalaja ali Skandinavsko gorstvo, spadajo med najbolj namočena območja na planetu, na njihovih zavetrnih straneh pa so zaradi pomanjkanja padavin ponekod prave puščave. V Sloveniji vlogo najpomembnejše reliefne ovire predstavlja alpsko-dinarska gorska pregrada, ob kateri se zaradi prevladujočih jugozahodnih vetrov izloči največ padavin. Tudi pri ciklonskih padavinah je glavni vzrok nastanka dviganje in adiabatno ohlajanje zraka. Do tega prihaja znotraj potujočih ciklonov ob prehodu tople in Ciklonske padavine (na prehodu hladne fronte) hladne fronte, ko je topel zrak prisiljen, da se dviga nad hladnega, ali pa hladni zrak izpodrine toplega. Ker se to dogaja na frontalnih površinah med toplim in hladnim zrakom, takšne padavine imenujemo tudi frontalne. Količino padavin, ki pade v nekem kraju, lahko izmerimo v litrih na kvadratni meter. V praksi podatke o namočenosti nekega kraja rajši navajamo v mm padavin. Namesto o količini lahko tedaj govorimo kar o višini padavin. Podatek, da na primer na Kredarici v enem letu pade 2023 mm padavin, pomeni, da bi višina vse padavinske vode, ki bi jo zbrali v tem času in ji ne bi pustili, da odteče ali izhlapi, znašala nekaj več kot 2 m. Pri nas ponekod v Julijskih Alpah letno pade več Puščava Atakama v okolici kraja Arica, ki prejme letno le okoli 1 kot 3000 mm (3 m) padavin, v Prekmurju pa pod 800 mm padavin in velja za enega najbolj suhih krajev na svetu. mm (0,8 m). Nekateri najbolj namočeni kraji na svetu prejmejo v povprečju letno več kot 10 000 mm (10 m) padavin. Praviloma Celovec ležijo v bližini oceana ob izrazitih reliefnih ovirah (npr. v predgorju 1025 mm Himalaje, na Havajih), k rekordnim padavinam pa običajno prispeva še 452 m kak drug dejavnik. Najbolj suhi kraji na svetu ležijo v nekaterih puščavah subtropskega in zmerno toplega pasu. Razporeditev padavin na nekem območju na kartah prikazujemo z izohietami, to je s črtami, ki vežejo kraje z enako višino padavin. Skupne podatke za temperature in padavine čez leto v nekem kraju najbolj nazorno prikažemo s klimogramom. Na njem gibanje temperature po posameznih mesecih praviloma prikažemo s krivuljo, višino padavin pa s stolpci. Na ta način najlažje ugotavljamo povezave med temperaturami in padavinami. Na klimogramih praviloma navedemo še dve sestavini – Klimogram Celovca nadmorsko višino kraja in letno višino padavin.
hpa 900
hpa 900 950
950
1000
1000
kraj A
kraj B
kraj A
kraj B
Nastanek vetrov nad dvema različno segretima krajema
Kroženje zraka na krajevni ravni in v baričnih tvorbah Pri kroženju zraka na krajevni ravni govorimo o krajevnih ali lokalnih vetrovih. Med njimi so najbolj značilni pobočni in obalni vetrovi. Pobočni vetrovi nastajajo nad prisojnimi pobočji in dolinami, nagnjenimi proti soncu. Kot, pod katerim padajo sončni žarki na površje, je pri njih velik, zato se površje hitro segreva, nad njim pa se razvijejo značilni vzgonski vetrovi. Izrabljajo jih jadralni padalci in jadralna letala, ki lahko na njih prejadrajo tudi velike razdalje. Podnevi pihajo pobočni vetrovi po pobočjih in dolinah navzgor, ponoči pa v obratni smeri. PODNEBJE | 93