D RA ELO ZL VN IČI A CA
Pod zavihkoma Vremenska napoved in Vreme lahko z nekaj kliki dostopamo do tekstovnih napovedi vremena in kartografsko upodobljenih vremenskih slik. Poleg splošnih vremenskih napovedi lahko poiščemo tudi posebne vremenske napovedi za gore in morje, seznanimo se lahko s predvidenim vplivom vremena na počutje in še z marsičim drugim. Za najbolj izčrpno predstavo, kakšnega vremena se lahko nadejamo, pa je najbolje iti na ogled razdelka Vreme podrobneje. Tam lahko na različnih kartah najdemo za Slovenijo in Evropo zelo nazorne prikaze trenutnega vremena, vremenske napovedi za več dni, Spletno mesto ARSO se na razdelku Vreme podrobneje sliko oblačnosti in radarsko sliko padavin. Za vse, ki delajo že z nekaj kliki razodene kot prava zakladnica uporabnih na prostem ali nameravajo na izlet, je še posebej uporabna podatkov o vremenu. modelska napoved Aladin. Prinaša vrsto zemljevidov, na katerih lahko podrobno spremljamo, kaj se bo čez dan dogajalo s temperaturami, padavinami in vetrovi.
Sestava in pomen ozračja
višina
Ozračje ali atmosfera je svojevrsten zaščitni plinski ovoj okoli Zemljine oble. Skoraj v celoti ga sestavljajo različni plini, med katerimi je največ dušika (78 %) in kisika (21 %). Med preostalimi plini je treba posebej izpostaviti ogljikov dioksid (CO2), ki ga je sicer zelo malo (manj kot 0,04 %), vendar ima za življenje na planetu izredno pomembno vlogo. Rastline ga uporabljajo v procesu fotosinteze, pomaga vzdrževati ravnotežje ogljika v naravi, posebej pomemben pa je tudi zato, ker v ozračju absorbira (vsrkava), zadržuje in vrača nazaj na Zemljino površje del toplote, ki jo površje oddaja v vesolje. Dejstvo, da se delež CO2 v ozračju zaradi delovanja človeka od začetka industrijske dobe naprej nesorazmerno povečuje, je po mnenju številnih znanstvenikov eden glavnih vzrokov, da se je ozračje začelo prekomerno segrevati. Poleg plinov je v ozračju vedno tudi nekaj vlage km 120 (večinoma pod 1 %), in sicer v obliki vodne pare, kapljic ali ledenih kristalov. S spreminjanjem vremena se 110 spreminja tudi njen delež. Vlaga ima pri zadrževanju in TERMOSFERA 100 vračanju toplote, ki jo izžareva Zemljino površje, podobno 90 vlogo kot CO2. V ozračju so stalno prisotne tudi nekatere 80 druge primesi, med katerimi je treba posebej izpostaviti različne trdne delce (npr. prah, saje). Ti igrajo vlogo 70 MEZOSFERA kondenzacijskih jeder, okoli katerih se pri nastanku 60 padavin kondenzira (zgoščuje) vlaga v zraku. 50 Plinski ovoj okoli Zemlje se z oddaljevanjem od površja 40 hitro redči. Sestavlja ga več plasti atmosfere. V nekaterih STRATOSFERA temperatura pada, v drugih narašča. Za življenje na 30 ozonska plast Zemlji sta najpomembnejši spodnji plasti – troposfera 20 Mount in stratosfera. Tako rekoč vse vremensko dogajanje na Everest 10 planetu je omejeno na troposfero (višina od 9 do 16 km), TROPOSFERA 0 °C v kateri temperatura z višino hitro pada, blizu njenega –100 –90 –80 –70 –60 –50 –40 –30 –20 –10 0 10 20 zgornjega roba pa še letijo potniška letala. Nad njo leži temperatura stratosfera, v kateri (in delno tudi nad njo) se nahaja Plasti atmosfere in položaj ozonske plasti posebna ozonska plast. Ozon (O3) je plin, ki v stratosferi predstavlja pomembno zaščitno plast pred ultravijoličnim sevanjem. To pri ljudeh povzroča kožnega raka in druge bolezni, zato govorimo o »dobrem« ozonu v stratosferi, ki varuje naše zdravje. Ko se je konec 20. stoletja začela ta plast nevarno tanjšati in je v spomladanskih mesecih predvsem nad Antarktiko začasno celo izginila, je svet začel govoriti o ozonski luknji. Ugotovili so, da so glavni povzročitelji razpadanja ozona freoni, različne snovi, ki se uporabljajo v razpršilcih in hladilnikih. Proizvodnjo freonov so prepovedali in ozonska plast se je spet začela Spreminjanje obsega ozonske luknje nad Antarktiko krepiti. Povsem obnovila naj bi se do konca 21. stoletja. 84 | PODNEBJE
Vendar pozor! Ozonska luknja ni povezana s pregrevanjem Zemljinega ozračja. Vedeti tudi moramo, da je v stratosferi sicer »dober« ozon, ki od daleč varuje naše zdravje, v nižje ležeči troposferi pa se neposredno srečujemo s »slabim« ozonom, ki škoduje zdravju in okolju. Troposferski ozon je namreč pomembno onesnaževalo zraka, ki negativno vpliva na sluznico dihalnih poti in oči.
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Kaj vse v zvezi z vremenom najdemo na spletnem mestu ARSO?
Podnebni elementi, podnebni dejavniki in vpliv podnebja na pokrajino Najpomembnejši podnebni elementi so sončno sevanje, temperatura, vlaga v zraku (s padavinami) in zračni tlak (s kroženji zraka). Stalno se spreminjajo, njihove vrednosti pa lahko merimo z različnimi instrumenti. Na spreminjanje teh elementov vplivajo podnebni dejavniki. Ker preoblikujejo podnebje nekega kraja, jih imenujemo tudi podnebni preoblikovalci. V nasprotju s podnebnimi elementi se ne spreminjajo. Nekateri vplivajo bolj globalno (v svetovnem merilu), drugi bolj lokalno (krajevno). Kot najpomembnejši globalni dejavnik se običajno navaja geografska širina. Ta neposredno vpliva na kot, pod katerim padajo Sončevi žarki na površje. V poglavju o planetarni geografiji smo videli, da je na ekvatorju ta kot velik, zato tam enaka količina sončnega sevanja pade na precej manjšo površino kot v višjih geografskih širinah. Površje na ekvatorju zato prejema več sevanja in se bolj segreva. Tudi razporeditev kopnega in morja oziroma oddaljenost od morja vplivata precej globalno. Morje se segreva in ohlaja počasneje kot kopno, zato so povsod po svetu v krajih v bližini morja temperaturna nihanja manjša kot v notranjosti celin. Globalen vpliv na podnebje imajo tudi morski tokovi. Ti dovajajo nadpovprečno toplo vodo iz nižjih geografskih širin v višje (npr. Severnoatlantski tok proti obalam Zahodne Evrope) ali nadpovprečno hladno vodo iz višjih geografskih širin v nižje (npr. Labradorski tok proti severovzhodni obali Severne Amerike). Rotacija Zemlje vpliva s posebno odklonsko ali Coriolisovo silo, ki smo jo že spoznali v poglavju o planetarni geografiji. Relief vpliva na podnebje tako globalno kot lokalno z nadmorsko višino in izoblikovanostjo. Z višino se temperatura zraka znižuje, zato je podnebje v gorah hladnejše kot v dolini. Visoke gorske pregrade, kot so Himalaja ali Andi, predstavljajo pomembne podnebne ločnice. Na privetrni strani teh gorovij se zaustavljajo vlažne zračne mase, iz katerih se izcedijo padavine. Na zavetrni strani je podnebje povsem drugačno – suho in celinsko. Izoblikovanost reliefa neposredno vpliva na kot, pod katerim padajo sončni žarki na površje. Na prisojnih pobočjih je ta kot bistveno večji kot na osojnih, zato prisojna pobočja prejemajo veliko več sončnega sevanja. Posledice se kažejo v rastlinstvu, poselitvi in rabi tal. V Sloveniji je na prisojnih pobočjih več toploljubnega rastlinstva, poselitev je gostejša, poleg gozdov najdemo tudi travnike in nekaj njiv. Na osojnih pobočjih uspevajo v glavnem le gozdovi, v katerih je več iglavcev. Čedalje pomembnejši preoblikovalec podnebja je tudi človek. S poselitvijo in različnimi dejavnostmi je močno posegel v okolje, kjer je marsikje tako spremenil prvotne naravne razmere, da se je spremenila tudi krajevna (lokalna) klima. To še posebej velja za mesta, kjer se mestna klima precej razlikuje od tiste v okolici. Pozimi je v mestu (zaradi številnih ogrevalnih površin in onesnaženega zraka) topleje kot v okolici. Človek že nekaj časa spreminja klimo tudi globalno (po vsem svetu). Podnebje pomembno vpliva na ostale dele geosfere, kar lahko opazujemo pri geografskih značilnostih vsake pokrajine na Zemlji. Najbolj neposreden vpliv se kaže na rastlinstvu, ki lahko uspeva le tam, kjer so podnebne razmere zanj dovolj ugodne (razpoložljiva sončna svetloba, ustrezne temperature in vlažnost, dovolj vode, veter za prenos semen in drugo). Rastlinski pasovi na Zemlji se zato tesno prekrivajo s podnebnimi. Podobna soodvisnost v precejšnji meri velja tudi za prsti. Tudi različne oblike vodovja (ledeniki, reke, jezera, mokrišča) se stalno prilagajajo spreminjajočim se podnebnim elementom. Razlike v rastlinstvu, poselitvi in rabi tal med prisojnim (levo) in osojnim pobočjem (desno) PODNEBJE | 85