D RA ELO ZL VN IČI A CA Kje vse se zaposlujejo geografi? Geografe iščejo raziskovalne ustanove, ki se ukvarjajo s prostorskimi vidiki razvoja (na primer različni inštituti in univerze), državne institucije (na primer ministrstva za prostor, okolje, infrastrukturo, kmetijstvo, regionalne razvojne agencije), občinske in medobčinske uprave, uprave zavarovanih območij narave, podjetja (s področij turizma, kartografije, prostorskega načrtovanja, urbanizma, presoje vplivov na okolje), pa tudi nevladne organizacije, ki si prizadevajo za varovanje okolja in narave. Navedli smo le nekaj najpomembnejših področij, saj se spekter zaposlitvenih možnosti za geografe stalno širi. Kaj geografi natančno počnejo na prej naštetih področjih, si morda trenutno težko predstavljaš – in to niti ni potrebno. Pomembno je, da veš, da geografi niso zgolj učitelji geografije ter da znanje geografije omogoča številne in raznolike poklicne poti.
• Zakaj se na Zemlji stalno menjavata dan in noč? • Katere zemljevide uporabljaš pogosteje – tiskane ali digitalne? Zakaj? • Katera spletna orodja, ki so povezana s kartami in orientacijo, uporabljate pri vas doma?
Kako se ljudje prilagajajo polarnemu dnevu in polarni noči?
Geografi pri raziskovalnem delu na geografskem inštitutu
Pomen geografije v družbi se je sčasoma spremenil, a kljub temu jo širša javnost še vedno pogosto dojema kot vedo, povezano predvsem s temami, ki so jih spoznali v osnovni in srednji šoli. Glavni razlog za to je pomanjkljivo poznavanje znanj in spretnosti, ki jih danes premorejo geografi, ter vseh potencialov, ki jih ima geografija pri reševanju sodobnih razvojnih izzivov. Geografsko znanje je bilo prepoznano kot pomembno že v času velikih geografskih odkritij. Že pred desetletji pa geografija ni bila zgolj dobro znan šolski predmet, temveč se je uveljavila tudi kot pomembna znanstvena disciplina na določenih specializiranih področjih, kot sta prostorsko načrtovanje in varstvo okolja. Vendar pa je bilo njeno vključevanje v tovrstno prakso dolgo časa razmeroma omejeno. Danes pa se vse bolj uveljavlja kot pomembna interdisciplinarna veda z veliko širšim spektrom uporabnosti. Zaradi svojega celostnega, povezovalnega pogleda lahko učinkovito odgovarja na številna aktualna vprašanja sodobne družbe – od demografskih sprememb, migracij, gospodarskih procesov, podnebnih sprememb vse do zelenega prehoda in še mnogih drugih izzivov.
1. Na kaj najpogosteje pomisliš, ko slišiš besedo geografija? 2. Zakaj je pogosto težko določiti meje med različnimi pokrajinami? 3. Pojdi na spletno mesto Moja izbira. V spletno okno, ki te sprašuje, kateri poklic te zanima, napiši »geograf«. Izvedel boš še precej več o tem, kdo vse je lahko geograf in kaj vse lahko dela. 8 | Uvod
Planetarna geografija, kartografija in orientacija
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Pri vsaki javni obravnavi prostorskega načrta četrtne skupnosti nam še kako prav pride tudi geografsko znanje.
deželah bo obiskoval spletne strani in lažje sprejemal odločitve, kam bo šel na potovanje. Če bo v neznanih krajih, bo znal hitro razumeti tamkajšnji način življenja in dela. Domačini ga bodo lepo sprejeli, saj bo poznal in spoštoval njihovo kulturo, poleg tega se bo znal izogniti krajem, kamor ni priporočljivo zahajati. Seveda pa mu bo geografsko znanje koristilo tudi pri najrazličnejših drugih opravilih – pri reševanju križank, izbiri posevkov za domačo gredico, sodelovanju v razpravah o urejanju domačega kraja in še marsikje drugje. Tako kot nam življenje vsak dan prinaša nove izzive, se vsak dan srečujemo tudi z novimi možnostmi uporabe geografije v vsakdanjem življenju. Prav tako je geografija nadvse uporabna za opravljanje različnih del oziroma poklicev. Geograf raziskuje pokrajino in spremembe v njej ter išče rešitve za ključne razvojne izzive prostora. Zaradi hitrega gospodarskega in družbenega razvoja, ki zahteva specializirana znanja s področja prostora in okolja (na primer prilagajanje na podnebne spremembe), so se v zadnjih letih močno razmahnila področja, na katerih se geografi uspešno zaposlujejo.
Daleč na severu Evrazije in Severne Amerike, severno od 66,5°, Sonce poleti za nekaj dni, tednov ali mesecev – odvisno, kako daleč proti severu gremo – sploh ne zaide, pozimi pa ne vzide. Takrat nastopita polarni dan in polarna noč. Na to območje sega sedem držav, skupno pa tam živi manj kot pet milijonov ljudi, ki so morali svoje življenje precej prilagoditi polarnemu dnevu in noči. Poleti številni zaradi prekomerne svetlobe trpijo zaradi nespečnosti, zato si med »belimi nočmi« pomagajo z zatemnitvenimi zavesami in maskami za oči. Pozimi pa je svetlobe premalo. Zaradi tega se mnogi soočajo z utrujenostjo, motnjami razpoloženja ali celo s posebno sezonsko depresivno motnjo, imenovano tudi »zimska depresija«. Da bi se temu izognili, skušajo doma in pri delu preživeti čim več časa pod umetno osvetlitvijo. Nekateri namensko uporabljajo posebno svetlobno terapijo z lučmi, ki oddajajo svetlobni spekter, podoben Sončevemu. V okviru skrbi za duševno zdravje se trudijo tudi čim več časa nameniti druženju v zaprtih prostorih. Zaradi oddaljenosti in težje dostopnosti je oskrba z običajno hrano, zlasti z zelenjavo, omejena. Zato morajo prehrani dodajati prehranska dopolnila, predvsem vitamin D. Delovne aktivnosti in delovni ritem pogosto prilagodijo dolžini dneva in noči, šole pa praviloma delujejo po običajnem urniku. Če je polarna noč čas številnih neprijetnih izzivov, je polarni dan priložnost za raznolike dejavnosti na prostem, marsikje pa tudi za doživljanje edinstvenih arktičnih naravnih lepot.
Polnočno Sonce v bližini Nordkapa (Norveška)
VSEBINSKI SKLOPI Planetarna geografija Osnove kartografije Osnove orientacije