D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Tipi obal glede na obliko in njihov pomen za človeka V nadaljevanju predstavljamo šest tipov obal, ki so opredeljeni glede na značilno obliko površja, niso pa nujno vezani na nastanek oziroma obliko delovanja morja. Gre za tipe obal, ki so prepoznavni tudi v širši javnosti. Dalmatinski tip obale poteka vzporedno z reliefno izoblikovanostjo bližnjega kopnega. Sestavlja ga vrsta podolžnih otokov in polotokov, vmes pa so morski prelivi in zalivi. Ta tip je najznačilnejši v bližnji Dalmaciji, od tam tudi njegovo ime. Takšen tip obale ni najprimernejši za plovbo velikih ladij, je pa kot nalašč za jadranje in razvoj množičnega turizma. Riaški tip obale v nasprotju z dalmatinskim poteka prečno na reliefno izoblikovanost bližnjega kopnega. Imenujemo ga po značilnih zalivih v severozahodni Španiji (ria). Gre za spodnje dele nekdanjih rečnih dolin, ki jih je zalilo morje. Med riasi se daleč v morje raztezajo hriboviti polotoki. Riaški tip obale najdemo na jugozahodu Irske, na zahodnih obalah Male Azije in drugod. Riaški zalivi so od nekdaj pritegovali poselitev, saj so praviloma primerni za naravna pristanišča.
Fjordski tip obale je značilen za območja nekdanje poledenitve. Ime izhaja od nekdanjih koritasto izdolbenih ledeniških dolin, ki jih je po koncu poledenitve zalilo morje. Na Norveškem jih imenujejo fjordi. V primerjavi z riasi so precej globlji, imajo bolj strma ali navpična pobočja in se ne razpirajo tako široko v morje kot riasi. Najdemo jih tudi na Grenlandiji, v zahodni Kanadi, južnem Čilu in drugod. Fjordi so za poselitev dokaj neugodni. Naselja so zato običajno nastala na kopenskem koncu fjordov ali pa zunaj njih, na polotokih in otokih. Zaradi velike globine fjordi omogočajo plovbo daleč v notranjost, so pa velika ovira za cestni promet. Zaradi velikih naravnih lepot so zelo privlačni za turiste. Fjordski tip obale (Norveška)
Dalmatinski tip obale (Hrvaška)
Riaški tip obale (Irska)
1
2
Estuarijski ali lijakasti tip obale sestavljajo plitva ustja rečnih dolin z manj strmimi bregovi, ki se lijakasto razpirajo proti morju. Za velike ladje so plovni le v času plime, ko jih zalije morje. Estuariji segajo ponekod več kot 100 km globoko v kopno. Značilni so za atlantske obale Francije, Nemčije in drugih držav; v njih so več deset kilometrov stran od odprtega morja nastala nekatera največja evropska pristanišča (npr. Hamburg). Tudi London je nastal ob estuariju reke Temze.
Estuarij reke Loare (Francija)
Lagunski tip obale nastane tam, kjer zemeljske kose ali nizi podolgovatih peščenih otokov zapirajo podolžne (z obalo vzporedne) zalive – lagune. Najbližji primer takšne obale je od Gradeža do Benetk. V Evropi najdemo najlepše primere lagun in dolgih zemeljskih kos na južnih obalah Baltskega morja. Zemeljske kose in peščeni otoki so marsikje poseljeni. 3
4
Lagunski tip obale ob Baltskem morju (Poljska, Rusija)
Nastanek fjorda v štirih fazah: 1 – površje pred poledenitvijo; 2 – površje med poledenitvijo; 3 – zaradi otoplitve se je ledeni pokrov začel umikati; 4 – zaradi staljenega ledu se je gladina morja dvignila in fjord je zalila voda.
Deltasti tip obale se pojavlja tam, kjer so rečne delte. Njihov nastanek smo spoznali že pri rečnem reliefu. Delte so lahko zelo različnih oblik, od deltaste (trikotniške) oblike (delta Nila) do oblike ptičje noge (npr. delta Misisipija). V Evropi je najbolj znana delta Donave v Romuniji. Nekatere delte so gosto poseljene (delta Nila), druge pa so neposeljena močvirja z edinstvenim rastlinstvom in živalstvom (delta Donave), zanimiva le za turizem. Gradnja večjih pristanišč ob deltah ni mogoča.
Delta Nila (Egipt)
78 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 79