D RA ELO ZL VN IČI A CA
2
3
Katere vrste krasa razlikujemo
A VN A LO ČIC DE AZLI R
1
Znanstveniki delijo kras po različnih kriterijih. Glede na debelino apnenčevih skladov in globino kraške vode lahko ločimo globoki ali popolni kras ter plitvi ali nepopolni kras. Na prvem se razvije zelo veliko kraških oblik, na drugem pa precej manj. Prvega najdemo na visokih kraških planotah (npr. Nanos, Trnovski gozd), drugega pa na nizkih kraških ravnikih na Dolenjskem in v Beli krajini. Velikokrat govorimo o posebnih vrstah krasa. Ena takšnih je visokogorski kras. Ker površje ni prekrito s prstjo in rastlinstvom, je delovanje korozije na golem skalnem površju zelo vidno. Tako nastanejo prav posebne oblike. Med najmanjše sodijo žlebiči, majhni vzporedni žlebovi na nagnjenih skalnih površinah, in škraplje, z globokimi brazdami razjedeno vodoravno površje. Obe obliki sta pri nas značilni predvsem za visokogorje, najdemo pa ju tudi drugod. Nastanek stožčastega krasa v več fazah
Pomen krasa za človeka
Žlebiči
Škraplje
V visokogorju najdemo namesto vrtač kotliče. To so globeli z zelo strmimi ali navpičnimi stranmi, ki so še pozno v poletje zapolnjene s snegom. Večje globeli skledaste oblike, dolge več sto metrov, imenujemo konte.
Kotlič
Tropski kras z značilnimi stožci
70 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
Konta
V posebnih razmerah vlažnega in vročega podnebja na drugih celinah se je razvil tropski ali stožčasti kras. Nad uravnavami ali kotanjami se dvigajo značilni skalnati stožci, visoki tudi več sto metrov. Gre za ostanek nekdanjega pokrova iz apnenca, ki ga je intenzivno kemično raztapljanje večinoma že raztopilo in odstranilo, nekateri deli pa so se ohranili v obliki slikovitih stožcev. Najbolj znan primer takšnega krasa najdemo v jugovzhodni Kitajski.
Kraško površje za človekovo poselitev nikoli ni bilo posebej ugodno. Največ neposeljenih območij v Sloveniji je prav na gozdnatih kraških planotah in v visokogorskem krasu. Kljub temu se je človek marsikje prilagodil neugodnim naravnim razmeram. Možnosti za poljedelstvo so dokaj slabe. Rodovitnih prsti primanjkuje, poleg tega so prsti na kraškem površju zelo spremenljive debeline. Zaradi tega in zaradi razjedenega in nagnjenega površja je uporaba kmetijske mehanizacije zelo otežena. Preden Delana vrtača. V sodobnem času je takšnih vrtač čedalje manj. je človek sploh lahko začel obdelovati zemljo, je moral marsikje iz prsti odstraniti grobo kamenje in ga zložiti v značilne kamnite zidove. Tako je običajno pridobil obdelovalne površine na dnu vrtač, ki jih imenujemo delane vrtače. Nekoliko boljše možnosti za poljedelstvo so na kraških poljih, vendar so ta izpostavljena poplavam. Zato so na dnu polj travniki, na njihovem obrobju, kjer ne poplavlja, pa vasi in polja. Na okoliških visokih kraških planotah so zelo obsežni gozdovi. Tam se je razvilo gozdarstvo. Planote so privlačne tudi za izletnike in planince. Ena večjih težav prebivalcev na krasu je bila nekoč oskrba z vodo. Dokler niso zgradili vodovodov, so si morali zaradi pomanjkanja izvirov marsikje pomagati s kapnico. To je pravzaprav paradoks, saj so prav visoke kraške planote, kjer pade velika količina padavin, naš največji rezervoar pitne vode. Vodna zajetja so le ob nekaterih izvirih, iz katerih oskrbujejo velika območja. Vedeti pa moramo, da so kraške vode še posebej ranljive za onesnaževanje. V sipkih kamninah, kot sta prod in pesek, se voda sčasoma prečisti, v kraški notranjosti pa voda teče le skozi razpoke in jame, zato se ne more očistiti. Odmetavanje odpadkov v vrtače in kraške jame je tako izredno škodljivo in nevarno. Seveda pa je kras po drugi strani svet čudovitih naravnih lepot in tudi velikih rekreativnih možnosti. Nekatere oblike, predvsem kraške jame, sodijo med največje naravne znamenitosti na svetu. Koliko ljudi pozna Slovenijo samo po Postojnski jami! Prva znamenitost v Sloveniji, ki se je znašla na seznamu Unesca, so bile Škocjanske jame. Kraške jame in druge Demänovska jama svobode je najbolj obiskana jama na Slovaškem. oblike (npr. stožčasti kras) po vsem svetu privlačijo na milijone turistov.
1. Kaj je Kras in kaj je kras? 2. Ali so slepe doline del rečnega ali kraškega reliefa? 3. Kje laže vidimo škraplje – na visokogorskih Kaninskih podih ali v gozdnatem Kočevskem rogu? ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 71