D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Kako se je človek prilagodil rečnemu reliefu in ga preoblikoval
Kako so nastale fluvioglacialne terase v Sloveniji?
Poleg obal spadajo rečne doline, kotline in ravnine med najgosteje poseljena območja na planetu. Reke namreč omogočajo oskrbo z vodo (za pitje in namakanje), marsikje pa predstavljajo tudi prometno pot in vir hidroenergije. Poselitev je ob zgornjem toku rek zaradi pomanjkanja ravnih površin praviloma redka ali pa je sploh ni. Površje je primerno le za skromne oblike kmetijstva (predvsem živinorejo), v sodobnem času pa so številna takšna območja postala zaradi naravnih lepot in možnosti izvajanja različnih oblik rekreacije privlačni turistični cilji. Ob srednjem toku rek so poselitev in gospodarske protipoplavni nasip dejavnosti zgoščene predvsem na naplavnih ravnicah, ki so praviloma dobro obdelane ter prepredene z naselji in prometnicami. Najboljše možnosti za poselitev in najrazličnejše gospodarske dejavnosti so pogosto ob spodnjem toku rek, kjer pa se je človek vseeno vedno soočal tudi z določenimi ovirami. Ker reke tam pogosto poplavljajo, Izgonska struga so jim marsikje naredili umetno strugo, ki so jo zavarovali s protipoplavnimi nasipi. Ker reka strugo vsako leto zasipava, morajo material iz nje sproti odstranjevati in ga odlagati na nasipih. Nova struga se sčasoma dvigne nad okolico. Takšno dvignjeno strugo imenujemo izgonska struga. Najbolj znana primera sta največji kitajski reki Jangce (Modra reka) in Huang He (Rumena reka). Če bi se protipoplavni nasipi podrli, bi poplavilo milijone ljudi.
V Ljubljanski kotlini, pa tudi drugod, lahko najdemo cel sistem rečnoledeniških ali fluvio-glacialnih teras. Tako jih imenujemo zato, ker so nastale v času ledenih in medledenih dob. Med ledenimi dobami je bila zaradi nižje gozdne meje poraščenost precej manjša, in z gorskih pobočij je v reke prihajalo več materiala. Reke so z njim zasipavale dna dolin in kotlin. Med toplejšimi medledenimi dobami je bila poraščenost večja, reke so prenašale manj materiala, zato so se začele ponovno vrezovati v lastno naplavino.
V spodnjem toku reke je strmec najmanjši, saj reka teče po ravnini in pri tem zelo pogosto vijuga ali meandrira. V tem primeru govorimo o meandrasti rečni strugi. Prevladujoči proces je akumulacija, na zunanjih delih meandrov pa deluje tudi bočna erozija. Reke se v spodnjem toku pogosto cepijo v številne rokave, med katerimi ostajajo rečni otoki. V takšnem primeru govorimo o pramenasti rečni strugi, ki se včasih razvije že v srednjem toku reke. V času visoke vode reka velikokrat menja strugo, pri čemer pušča za seboj opuščene meandre; imenujemo jih mrtvi meandri ali mrtvice. Sprva so to še jezera, sčasoma pa se spremenijo v močvirja s posebnim rastlinstvom in živalstvom. Ko se reke izlivajo v morje, se lahko razcepijo v več rokavov in v morje odlagajo ogromne količine materiala. Tako nastajajo delte, nekakšni podaljški kopnega v morje. Če jih gledamo iz zraka, imajo obliko grške črke delta. Pri nekaterih največjih svetovnih rekah se delte vsako leto podaljšajo za nekaj metrov (npr. delta Misisipija). Ena najbolj znanih je delta Nila, saj je skrbno obdelana, na njej pa živi velik del Egipčanov.
Nastanek rečnih teras
Posebne oblike dolin
Nastanek mrtvega meandra
Marsikje v naravi lahko vidimo, da reka teče po kotlini ali nižini, potem pa mora naenkrat nadaljevati pot skozi dvigajoče se gorovje. Tako nastane prodorna dolina, v kateri namesto akumulacije in bočne erozije nastopi globinska erozija. Reka si mora zaradi dviganja podlage sproti vrezovati pot in »prežagati« dvigajoče se gorovje, sicer bi se zajezila. Nastala dolina je praviloma ozka, globoka in vrezana v živoskalno osnovo. Takšne doline so prometna ovira, saj je gradnja prometnic po njih zelo draga in zahtevna, ugodne pa so za zajezitev in hidroenergetsko izrabo. V Sloveniji imamo več prodornih dolin. Takšni sta dolina Savinje, saj si je morala reka na izstopu iz Celjske kotline vrezati pot skozi Posavsko hribovje, in dolina Soče med Tolminom in Novo Gorico, največja pa je dolina Save med Dolskim in Krškim, ena največjih prodornih dolin v Evropi. V puščavskem svetu zaradi pomanjkanja padavin ni stalnih rek. Kljub temu najdemo široke suhe struge, ki jih imenujemo vadiji. Veliko večino leta so povsem suhi, med deževjem pa se napolnijo z vodo. Ker površje ni zaščiteno z rastlinstvom, je erozija v času kratkotrajnega dežja zato toliko močnejša.
Prodorna dolina
Vadi na Sinaju
Prerez delte
1. Iz katerih treh faz je sestavljeno rečno delovanje? 2. Kje dela reka največ zavojev in zakaj? 3. Na spletnem mestu Google Zemljevidi poišči kraj Vidulis v sosednji Furlaniji. Kako imenujemo obliko rečne struge v reki zahodno od kraja? Zakaj je nastala takšna oblika?
Pramenasta rečna struga (reka Lhasa v Tibetu, Kitajska) 60 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 61