D RA ELO ZL VN IČI A CA
Kaj sploh je geografija Beseda geografija ti ni ravno neznana, saj si imel v osnovni šoli predmet s tem imenom že od 6. razreda naprej. Če bi tvoje sošolce zdaj kdo vprašal, kaj si predstavljajo pod pojmom geografija, verjetno ne bi dobil povsem enoznačnih odgovorov. Večina pa bi verjetno rekla, da gre pri tem predmetu za spoznavanje naravnih in družbenih pojavov v naši okolici in po svetu, za spoznavanje naše države Slovenije in drugih držav v Evropi in svetu, za spoznavanje različnih kultur, za razumevanje odnosov med naravo in družbo in tako naprej. Tudi odraslim ljudem, ki so že precej pozabili na šolo, pridejo ob besedi geografija pred oči različne predstave. Številni pri tem pomislijo na opisovanje tujih dežel, brskanje po zemljevidih in atlasih, poimenovanja različnih krajev, gora, rek, pokrajin ipd. Večina ljudi se (razen v šoli) v vsakdanjem življenju z geografijo ne srečuje prav zavestno. Za geografsko okolje okoli sebe postanejo dovzetnejši med počitnicami, ko preživljajo svoj dopust v naravi ali potujejo v druge kraje in dežele. Tedaj lahko okoli sebe opazujejo drugačne naravne in družbene pojave, kot so jih vajeni od doma, in jih skušajo tudi razumeti in med seboj povezovati. S tem pa smo že prišli blizu Ob besedi geografija še danes marsikdo pomisli na potovanja po opredelitvi, kaj geografija sploh je. daljnih deželah (Mali). Beseda izvira iz grških besed ge (zemlja) in grafein (pisati). Njen slovenski prevod je zemljepis. Pojmovanje geografije se je v človeški zgodovini precej spreminjalo. Do 19. stoletja je bilo v ospredju njenega zanimanja opisovanje pojavov na zemeljskem površju. Od tedaj naprej pa so zaradi splošnega razvoja znanosti v tem obdobju pojave hoteli ne le opisovati, ampak tudi preučevati. Tako je nastala sodobna geografija, ki jo lahko opredelimo kot vedo ali znanost o Zemljinem površju. Pojave in procese (s tem mislimo na spreminjanje pojavov) na Zemljinem površju sicer preučujejo tudi druge vede, vendar drugače kot geografija. Zanimajo jih namreč le posamezne vrste pojavov. (Geologija se npr. osredotoča predvsem na geološko zgradbo, meteorologija na vremenske pojave ipd.) Bistvo geografije pa je v tem, da posameznih naravnih in družbenih pojavov oz. procesov ne obravnava »ločeno«, ampak v njihovi tesni medsebojni povezanosti, soodvisnosti in součinkovanju. Geografija je Kadar preživljamo dopust v naravi, smo veliko bolj dovzetni za torej povezovalna in interdisciplinarna (nanašajoča se na opazovanje in doživljanje vseh naravnih in družbenih prvin okolja (Bohinj). več znanstvenih ved) veda.
Predmet in delitev geografije Predmet preučevanja geografije je torej Zemljino površje ali geosfera, kjer se stikajo različni ovoji Zemljine oble oz. različne sfere: trdna Zemljina skorja, ozračje (atmosfera), vodovje (hidrosfera) in prst (pedosfera). Na stiku teh sfer je nastal živi svet (biosfera), katerega del je tudi človek. S svojimi stvaritvami je ta na Zemljinem površju ustvaril prav posebno sfero (antroposfero). Vse te sfere so tesno prepletene in povezane, s stalnim medsebojnim součinkovanjem. Geografija pa ne obravnava le celotnega Zemljinega površja, ampak tudi njegove posamezne dele. Označujemo jih z različnimi izrazi (npr. predel, območje ipd.), najpogosteje pa zanje uporabljamo izraz pokrajina, ki ima v geografiji poseben pomen. Pomeni namreč sklenjen in zaokrožen geografski prostor, samosvojo celoto s številnimi skupnimi značilnostmi, po katerih se loči od sosednjih geografskih prostorov. Slovenski izraz pokrajina se pogosto enači s tujim izrazom regija.
6 | Uvod
človekove stvaritve
Lepa primera zaokroženih prostorskih celot sta npr. Bela krajina in Ljubljansko barje, saj se po svojih značilnostih precej jasno ločita od sosednjih pokrajin. Praviloma pa pokrajine druga v drugo prehajajo dokaj neopazno, zato je meje med njimi težko določiti. Vsaka pokrajina ima namreč različne sestavine, ki jih imenujemo geografski elementi. Ločimo naravnogeografske (npr. relief, rastlinstvo) in družbenogeografske elemente (npr. prebivalstvo, naselja). Geografski elementi se lahko pod vplivom različnih dejavnikov spreminjajo, zato se spreminjajo tudi pokrajine kot celote.
Drugačna pojmovanja predmeta geografije
A VN A LO ČIC DE AZLI R
UVOD
Zemljina skorja
ozračje
GEOSFERA
vodovje
živi svet prst
V geosferi se stikajo različne sfere.
Z naglim razvojem ter čedalje večjim prepletanjem in povezovanjem različnih znanosti, k čemur je pripomogel tudi razvoj informacijske tehnologije, se je v zadnjih desetletjih spremenila tudi vloga geografije kot znanstvene vede. Zaradi razvoja informacijske tehnologije se je zgodil tudi pomemben premik od geografije kot posredovalke znanja h geografiji kot sistemu za iskanje in organizacijo znanja. V zvezi s tem so se v svetu začela uveljavljati tudi drugačna pojmovanja regije in predmeta geografskega preučevanja nasploh.
To, da smo določili predmet geografskega preučevanja, tj. Zemljino površje, in ga razčlenili, nas je pripeljalo do osnovne delitve geografije. Pri njegovem preučevanju lahko namreč uporabimo dva bistveno različna načina. Obča ali splošna geografija preučuje posamezen pojav (npr. vodovje) Naselja so eden najznačilnejših družbenih elementov v pokrajini (mesto ali skupino pojavov po vsem svetu (ali tudi na manjših delih Leh v Ladaku). površja), regionalna geografija pa preučuje le določeno pokrajino (oz. regijo) kot celoto vseh naravnih in družbenih pojavov. Pri tem lahko več manjših pokrajin združimo v eno večjo ali po potrebi večjo pokrajino razdelimo na več manjših. S takšno delitvijo geografije se bomo srečali tudi v srednji šoli. Letošnje šolsko leto bomo namenili delu obče geografije, v naslednjih letih pa bomo poleg drugega dela obče geografije obravnavali regionalno geografijo (sveta, Evrope in Slovenije). Občo geografijo delimo še naprej na fizično in družbeno. Fizična geografija preučuje naravne pojave, dejavnike in procese, ki oblikujejo pokrajino. Delimo jo na več znanstvenih vej. Matematična geografija preučuje Zemljo kot nebesno Hidrogeografija preučuje vodovje. telo, geomorfologija površje (relief), klimatogeografija podnebje, hidrogeografija vodovje, pedogeografija prst in biogeografija živi svet. Tudi družbeno geografijo, ki preučuje delovanje človeške družbe v pokrajini, delimo na več znanstvenih vej. Prebivalstvo preučuje demogeografija ali geografija prebivalstva, naselja geografija naselij, gospodarske dejavnosti pa gospodarska ali ekonomska geografija. (V njenem okviru lahko ločimo agrarno in industrijsko geografijo, geografijo prometa in turizma itd.) Posebna veja je politična geografija, ki preučuje politične tvorbe.
Uporabnost in pomen geografije Geografija je od jutra do večera zelo uporabna v posameznikovem vsakdanjem življenju, čeprav se tega vedno ne zaveda. Zvečer bo na primer znal pravilno ovrednotiti vremensko sliko in tako ustrezno načrtovati dejavnosti za naslednji dan. Zjutraj bo sprejel odločitev, po kateri poti in na kakšen način bo šel v šolo ali službo, da bi se izognil gneči in izgubi časa. Čez dan se bo lahko na osnovi geografskega znanja in razmišljanja argumentirano pogovarjal o aktualnih družbenih temah. Lažje bo načrtoval, kje in kako bo preživel prosti čas popoldne. S poglobljenim znanjem o tujih Uvod | 7