D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Druga faza je transport rečnega materiala. Pojavlja se v treh oblikah. Na dnu reke so največji delci (skale, prod), ki se kotalijo ali s pomočjo tekoče vode delajo manjše skoke naprej. Druga oblika so bolj drobni delci, ki v vodi lebdijo. Ti sestavljajo veliko večino materiala, ki ga reke prenašajo s seboj. Kitajska reka Huang He je ravno po teh lebdečih delcih (odneseni puhlici), ki so rumenkaste barve, dobila svoje ime – Rumena reka. Tretja oblika pa so v rečni vodi raztopljene snovi. Zadnja faza je akumulacija ali odlaganje rečnega materiala. V zgornjem toku reke odlaga na dnu struge praviloma večje delce, v spodnjem toku pa manjše.
V srednjem toku reke se strmec zmanjša in reka začne delati zavoje. Zelo močnim zavojem v rečni strugi pravimo okljuki ali meandri. Pri vsakem zavoju se stržen, to je del vodnega toka, kjer je hitrost največja, prestavi na zunanjo stran. Voda začne tam bočno izpodkopavati breg, zato govorimo o bočni eroziji. Na notranji strani zavoja je hitrost reke precej manjša, zato pride do odlaganja materiala. Reka sčasoma prestavlja svojo strugo, z menjavanjem bočne erozije in akumulacije pa se dno doline počasi širi. Tako nastaja vse širša naplavna ravnica. Reka ob poplavah teče po njej in odlaga fin material. Naplavne ravnice so tako nekakšne »rezervne« struge poplavnih voda, za katere med poplavami v strugi ni dovolj prostora. Na ta način se sčasoma razširi in izravna celotno dno doline do te mere, da lahko govorimo o dolini z ravnim dnom. bočna erozija bočna erozija
Transport različnih oblik rečnega materiala
Rečni relief v zgornjem, srednjem in spodnjem toku reke
Korita Soče
V zgornjem toku reke, kjer je strmec največji, se reka v rečni dolini vrezuje predvsem v globino. Zato pravimo, da prevladuje globinska erozija. Pri tem nastaja ozka in globoka rečna dolina v obliki črke V. Zelo ozko in globoko rečno dolino imenujemo soteska, če pa ima globoko vrezana soteska še prepadne ali celo previsne stene, jo imenujemo vintgar. V Sloveniji je najbolj znan Blejski vintgar. Z izrazoma soteska in vintgar poimenujemo celotno dolino. Manjša oblika so korita. Nastanejo tam, kjer se reka globoko zareže v samo dno doline, ki je iz živoskalne osnove. Korita so široka le nekaj metrov, vrezana pa so lahko več deset metrov globoko. Zaradi izredne slikovitosti sodijo med pomembne naravne znamenitosti. Posebna oblika dolin so kanjoni, zelo globoke doline velikih dimenzij, ki imajo navpične ali stopnjevite stene. Nekateri veliki kanjoni sodijo med največje svetovne znamenitosti. Takšen je na primer kanjon reke Kolorado v ZDA, globok več kot 1000 m. Ker kamninske plasti niso nagubane, ampak v vodoravni legi, lahko v njem opazujemo edinstven prerez skozi kamnine iz različnih geoloških obdobij. V Sloveniji imamo veliko sotesk, po njih delno tečejo skoraj vse alpske in predalpske reke (Soča, Sava, Drava in druge). Na dnu nekaterih alpskih dolin najdemo tudi korita (korita Mostnice v Bohinju, korita Soče, korita Mlinarice v Trenti idr.). O pravih kanjonih pri nas verjetno ne moremo govoriti, čeprav včasih s tem izrazom označujejo nekatere globoke doline s strmimi pobočji (npr. dolino Idrijce). V zgornjem toku reke so pogoste brzice. To so mesta, kjer voda »skače« čez kamenje in skale. Včasih naletimo tudi na slapove, kjer reke padajo čez navpične stopnje. Brzice in slapovi pogosto nastajajo tam, kjer reka preide z odpornejših kamnin na manj odporne. Ker te odstrani veliko prej, nastanejo v rečnih strugah strmi deli ali celo navpične stopnje.
manj odporna kamnina
bolj odporna kamnina
Brzice in slap
58 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
stržen akumulacija
Delovanje bočne erozije in akumulacije v prerezu 1
2
akumulacija 3
Delovanje bočne erozije in akumulacije od zgoraj
Nastanek doline z ravnim dnom v treh fazah
Oglejmo si še nekaj drugih reliefnih oblik, značilnih za srednji tok. Reki se tam, kjer iz ozke in strme gorske doline priteče na ravno dno kotline ali v širšo dolino, zmanjšata strmec in transportna moč. Zato začne odlagati material v obliki pahljačastega nanosa. Imenujemo ga vršaj. Ker se na vršajih pogosto razvijejo rodovitne prsti, so velikokrat skrbno obdelani. Takšna sta na primer vršaj Iške na Ljubljanskem barju in vršaj Save v Krški kotlini. Včasih reka zaradi različnih vzrokov (npr. podnebnih sprememb) preide od bočne erozije in akumulacije nazaj na globinsko erozijo. V takem primeru v naplavino vreže novo, globljo strugo, ki jo potem s ponovno bočno erozijo razširi. Tako na vsaki strani reke nastane rečna terasa. Strmo pobočje med prejšnjo in novo naplavno ravnico imenujemo ježa. Če se vse to ponovi večkrat zapored, nastane cel sistem teras, ki ležijo druga nad drugo, pri čemer so zgornje najstarejše, spodnje pa najmlajše. Vršaj ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 59