D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
modre, kamnine iz krede pa z odtenki zelene barve. Vrsto kamnin običajno prikazujejo tako, da na te barvne ploskve za posamezne kamnine narišejo različne vzorce (pikice, črtice, valovite črte ipd.). Tektonske strukture (prelome, narive, gube) označujejo s posebnimi simboli (debelejšimi črtami ali črtami z dodanimi vzorci). Vseh barv in simbolov je veliko preveč, da bi jih razlagali na tem mestu. Pri vsakem geološkem zemljevidu je zato najprej treba poiskati in preučiti legendo. Če pa gremo na spletno mesto e-geologija in odpremo Osnovno geološko karto Slovenije v merilu 1 : 100 000, bomo že s klikom na del površja takoj izvedeli za starost in vrsto tamkajšnjih kamnin.
Uporaba geološkega zemljevida na pametnem telefonu na terenu
1. V čem se razlikujejo karbonatne in nekarbonatne kamnine? 2. Zakaj najdemo globočnine tudi na površju? 3. Pojdi na spletno mesto e-geologija, odpri Osnovno geološko karto Slovenije v merilu 1 : 100 000 ter ugotovi vrsto in starost kamnin na območju, kjer živiš.
Kamninski krog
V vsakdanjem življenju se nenehno srečujemo s kamninami oziroma izdelki iz njih, ne da bi se tega dobro zavedali. Kamnine ljudje tisočletja uporabljajo kot osnovni gradbeni material za gradnjo bivališč in utrjenih prometnic. Te so ljudje gradili iz tistega, kar je bilo na voljo v njihovi okolici. Tudi danes so kamnine izredno pomemben vir gradbenih materialov, ki jih za gradnjo naselij, industrijskih objektov in prometnic potrebujemo bistveno več kot nekoč, pa še prevažati jih je treba na večje razdalje. Prod in pesek sta pomembni sestavini betona, grušč iz kamnolomov pa služi za gradnjo nasipov in vrsto drugih namenov. Številni kamnolomi, ki se iz leta v leto širijo, kažejo na nenehne potrebe v gradbeništvu. Pomembna je tudi industrijska raba. V kemični industriji na primer uporabljajo apnenec za proizvodnjo cementa in apna, iz gline izdelujejo opeko, strešnike in keramične izdelke. Nekatere kamnine (marmor, apnenec, granit, granodiorit) uporabljamo kot naravni okrasni kamen (stopnišča, talne in stenske plošče, kuhinjski pulti, spomeniki, nagrobniki). V kmetijstvu s kamninskimi minerali izboljšujejo sestavo prsti, z apnenjem pa nevtralizirajo kisla tla. Kamne še vedno uporabljamo tudi za gradnjo zaščitnih zidov pred vetrom in obdelovalnih teras. Na koncu pa ne smemo pozabiti, da kamnine vsebujejo številne rude, ki so osnova za izdelke, brez katerih ne bi mogli več živeti, energijski viri (premog, nafta, zemeljski plin) pa nastajajo v povezavi s sedimentnimi kamninami. Vse pomembnejše postajajo tako imenovane kritične surovine, potrebne za zeleni prehod (npr. litij za baterije). Gramoznica Pleterje na Dravskem polju
Kako uporabljati geološke zemljevide Geologi so jih pripravili v različnih merilih, odvisno od tega, kateri del površja in kaj na njem želijo prikazati. Večinoma prikazujejo starost in vrsto kamnin ter različne tektonske strukture. Za prikaz starosti kamnin uporabljajo barvno lestvico, ki je precej standardizirana. Kamnine iz jure so na primer prikazane z odtenki 52 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
Zunanji dejavniki in preoblikovalni procesi Zaradi česa delujejo zunanji dejavniki in preoblikovalni procesi Delovanje notranjih ali endogenih dejavnikov in procesov, s katerimi nastajajo reliefne vzpetine oz. gorovja, smo že spoznali. Z njimi se neprestano »spopadajo« zunanji ali eksogeni dejavniki in procesi, ki nastale reliefne vzpetine oz. gorovja sproti znižujejo. Mednje sodita predvsem delovanje Sonca in sila gravitacije. Neposredni učinki energije Sonca oz. Sončevega sevanja na Zemlji nikakor niso povsod enaki. Odvisni so predvsem od kota, pod katerim sončni žarki padajo na površje. Tam, kjer padajo bolj pravokotno, se površje segreva veliko bolj intenzivno, in obratno. Še pomembnejši so posredni učinki Sonca, saj na Zemlji poganja celotno kroženje zraka in vode, zaradi česar nastajajo vetrovi in padavine. Za preoblikovanje površja je zelo pomembna tudi sila gravitacije oz. teže. Vsak delček kamnine, ki se zaradi preperevanja ali drugih vzrokov loči od trdne kamnine, sila gravitacije vleče proti središču Zemlje oz. navzdol. Sila teže povzroča tudi, da vode in ledeniki tečejo navzdol. Na Zemljino površje vplivata tudi privlačni sili Sonca in Lune, vendar se njun vpliv kaže predvsem pri Zaradi sile teže se ledeniki pomikajo navzdol (Nanga Parbat, Pakistan). plimovanju morja. Sonce in gravitacija imata tako na našem planetu ključno vlogo pri preoblikovanju površja. Sta namreč povzročitelja oziroma glavni gonili eksogenih dejavnikov, kot so delovanje tekočih voda, ledenikov, vetra, morskih valov in drugih, ki odstranjujejo zgornje plasti kamnin in znižujejo površje. Na osnovi tega bomo razlikovali različne tipe reliefa – rečnega, ledeniškega, kraškega, vetrnega in obalnega.
ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 53