D RA ELO ZL VN IČI A CA
NEKATERI NAJPOGOSTEJŠI SEDIMENTI IN SEDIMENTNE KAMNINE V SLOVENIJI Vrste sedimentnih kamnin mehanske sedimentne kamnine
Nesprijeti sedimenti
Sprijete sedimentne kamnine
grušč
breča
prod
konglomerat
pesek
peščenjak
glina
glinavec, laporovec
kemične sedimentne kamnine
apnenec, dolomit
biokemične sedimentne kamnine
apnenec
A VN A LO ČIC DE AZLI R
če je dovolj časa, lahko sprimejo v sedimentne kamnine. Vzemimo primer. Na Pohorju je granodiorit, ki je magmatska kamnina. Ko tekoče vode s pohorskih pobočij delčke kamnin najprej odnesejo, nato pa odložijo v dolini v obliki (granodioritnega) proda, ne govorimo več o magmatski kamnini, ampak o sedimentu. Ta se potem v drugi fazi v dolgotrajnem postopku sprijemanja (lahko) spremeni v sedimentno kamnino konglomerat. Po enakem principu nastaja iz nesprijetih sedimentov cela vrsta sprijetih sedimentnih kamnin. Zamislimo si, da poletimo tik nad površjem od visokih gora v smeri proti morju in si sproti ogledujemo nastajanje različnih sedimentnih kamnin. Na našem »poletu« bomo lahko spremljali naslednje dogajanje. Stene v gorah se neprestano krušijo in pod njimi se nabira grušč. Prepoznamo ga po tem, da so posamezni kamni še povsem nezaobljeni. Ko se grušč sprime, nastane breča. Tekoče vode odnašajo grušč naprej po dolini. Ker se posamezni kamni med seboj tarejo, se Grušč Breča sčasoma zmanjšajo in zaoblijo. Posameznemu zaobljenemu kamnu rečemo prodnik, večjim količinam teh kamnov pa prod; najdemo ga ob skoraj vsaki slovenski reki. Ko se prod sprime, nastane konglomerat. Dlje ko tekoče vode s seboj prenašajo prodnike, bolj se ti zaoblijo in zmanjšajo. Ko Prod Konglomerat postanejo manjši od 2 mm, govorimo o pesku. (Tako vidimo, da »pesek«, ki ga posipajo po sprehajalnih stezah, v geološkem pogledu sploh ni pesek, saj ima zrna večinoma večja od 2 mm.) Ko se pesek sprime, nastane peščenjak. Iz še drobnejših delcev je sestavljena glina. Iz sprijete gline Glinavec nastane glinavec. Pri nas je dokaj Laporovec pogost tudi laporovec, ki nastane s sprijetjem glinenih mineralov in drobnih zrn apnenca ali dolomita. Kot posebna vrsta mehanskih sedimentnih kamnin se pogosto pojmuje fliš, ki pa dejansko ni »ena« kamnina, ampak »zaporedje« oz. menjava plasti različnih kamnin (peščenjaka, laporovca idr.). Fliš je značilen za naše primorske pokrajine. Mehanske sedimentne kamnine so različno odporne proti odnašanju. Trdno sprijeti konglomerati ali peščenjaki so še zelo odporni, muljevci, laporovci in fliš pa hitro preperevajo, zato jih tekoče vode laže odnašajo. Fliš Druga vrsta usedlin so kemične sedimentne kamnine, ki nastanejo predvsem s kemičnim usedanjem v morju ali slanih jezerih. Tako nastanejo npr. kamena sol ter kemično izločeni apnenec in njemu sorodni dolomit. Slednji lahko nastane tudi iz apnenca. Tretja vrsta usedlin so biokemične sedimentne kamnine. (Včasih jih označujejo tudi kot organske.) Nastajajo z usedanjem ostankov odmrlih organizmov (živali in rastlin) v morju. Ti organizmi so gradili svoje skelete iz kalcita, raztopljenega v vodi. Iz kalcitnih skeletov na primer nastajajo apnenci, v katerih pogosto najdemo fosile.
Metamorfne kamnine nastajajo iz magmatskih ali pa iz sedimentnih kamnin, ki se nahajajo v notranjosti Zemlje ali se vanjo pogreznejo. Tam so kamnine izpostavljene velikanskim pritiskom in visokim temperaturam, zato doživijo bolj ali manj popolno preobrazbo (s tujko metamorfozo, od tod tudi njihovo ime). Metamorfne kamnine pri tem pogosto postanejo skrilave (podobne plastem), po čemer jih navadno najlažje razlikujemo od (sicer na zunaj podobnih) magmatskih kamnin. S kasnejšimi tektonskimi dviganji ali z eksogenim zniževanjem površja metamorfne kamnine postopoma prihajajo na površje. V Sloveniji jih je malo (najdemo jih predvsem v Severovzhodnem predalpskem hribovju), v svetu pa jih je kar precej. Med bolj znane primere sodita gnajs in marmor. Slednji nastane s preobrazbo apnenca in se uporablja kot okrasni in gradbeni kamen. Gnajs
Kaj je kamninski krog Če vse naštete procese nastajanja kamnin med seboj povežemo, dobimo edinstven sistem, v katerem kamnine skozi geološko zgodovino prehajajo iz ene vrste v drugo, dokler ni krog na koncu sklenjen. Zato lahko govorimo o kroženju kamnin oz. o kamninskem krogu. Vse skupaj se odvija v dveh okoljih, in sicer na površju Zemlje, kjer so pritiski in temperature nizki, in v njeni notranjosti, kjer so pritiski in temperature visoki. Na shemi si oglejmo zelo poenostavljen primer takšnega kamninskega kroga. Magma se iz notranjosti Zemlje dvigne na površje. Iz nje nastanejo magmatske kamnine. Te so pod vplivom delovanja zunanjih sil najprej izpostavljene preperevanju, potem odnašanju in na koncu odlaganju. Tako nastanejo sedimentne kamnine. Ko se te s površja pogreznejo nazaj v notranjost Zemlje, se ob stiku z vročino in pritiski preobrazijo v metamorfne kamnine. Ko se te pogreznejo še globlje v notranjost, se raztalijo in iz njih nastane magma. Krog je tako sklenjen. Tej poenostavljeni shemi lahko seveda dodamo, da metamorfne kamnine nastajajo tudi s preobrazbo magmatskih in drugih metamorfnih kamnin, sedimentne kamnine pa s preperevanjem, prenašanjem in odlaganjem metamorfnih ali drugih sedimentnih kamnin, vendar se tudi to dogaja znotraj tega zaključenega sistema.
Vpliv kamnin na izoblikovanost površja in njihova uporabna vrednost Vpliv na izoblikovanost površja je še posebej velik tam, kjer se stikata dve vrsti kamnin, različno odporni proti preperevanju in odnašanju. Zunanji dejavniki (voda, led, korenine idr.) hitreje odnašajo in znižujejo površje iz manj odporne kamnine, odpornejše kamnine pa ostajajo dvignjene nad okolico, pogosto v slikovitih oblikah, kot so priostreni vrhovi. Tekoče vode imajo pri odpornejših kamninah težje delo in so se pogosto prisiljene vrezovati v obliki ozkih dolin. Trše in odpornejše kamnine najdemo tako med magmatskimi (granit) kot metamorfnimi (gnajs) in sedimentnimi kamninami (apnenec). V Sloveniji so to pogosto odpornejši apnenci in delno dolomiti, ki se v predalpskem hribovju dvigujejo nad znižano okolico iz glinavcev in peščenjakov. Nekaj več o vplivu kamnin na izoblikovanost površja bomo obravnavali pri kraškem reliefu.
Dolomit 50 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 51