D RA ELO ZL VN IČI A CA
Posledice smotrnega in nesmotrnega izkoriščanja tropskega deževnega gozda V takšnem gozdu živi več rastlinskih in živalskih vrst kot v kateremkoli drugem življenjskem okolju. Redka ljudstva v njem so stoletja živela v sozvočju z naravo. Njihov način rabe gozda je bilo nabiralništvo ali selilno poljedelstvo. Pri slednjem so posekali in požgali le manjšo gozdno površino. Ker se v takšnem gozdu večina hranil ne skriva v prsti, ampak v rastlinah, so s pepelom del hranil vrnili v prst. Na krčevini so lahko nekaj let pridelovali kulturne rastline – dokler se niso hranila v prsti izčrpala. Tedaj so jo zapustili in postopek ponovili na novi krčevini nekje drugje v gozdu; stara pa se je sčasoma ponovno zarasla s tropskim deževnim gozdom. V modernem času pa je človek izkrčil in požgal zelo obsežne površine tega gozda in s tem razgalil površje. Ker so takšne površine oddaljene od prvotnega gozda kot vira semen, so namesto njih tu vzklila semena drugih (sekundarnih) rastlinskih vrst, ki imajo to lastnost, da na območju, kjer se naselijo, ostanejo in prevladajo. Zato se na takšne obsežne krčevine prvotni tropski gozd ne more več vrniti, s tem pa so tako rekoč izgubljeni tisoči vrst organizmov. Po poročilih Združenih narodov se tako vsako leto nepovratno spremeni 0,6 % prvotnih tropskih gozdov, Krčenje tropskega deževnega gozda v Amazoniji največ v Braziliji in Indoneziji.
Negativne posledice obsežnega krčenja in spreminjanja naravnega rastlinstva pa se vračajo k svojemu izvoru – človeku. Zaradi pretirane paše ali odstranjevanja rastlinstva se širijo puščave. Posledica je lakota v nekaterih najrevnejših državah. Narava tako človeku v drugi obliki vrača tisto, kar ji je sam prizadejal. Človek se je tega začel zavedati precej pozno. V najrazvitejših državah s smotrno rabo gozdov omogoča njihovo obnavljanje. Bolje ohranjene rastlinske sestoje je vključil v zavarovana območja narave. Žal pa takšna zaščita v manj razvitih državah (npr. v Braziliji) ostaja bolj ali manj na papirju, čezmerno poseganje v rastlinsko odejo pa se nadaljuje.
Značilne skupine rastlinstva na Zemlji Že uvodoma smo omenili, da na razprostranjenost skupin rastlinstva po svetu najpomembneje vpliva podnebje. Skupine rastlinstva zelo postopoma prehajajo druga v drugo. Vmes so prehodni pasovi, široki tudi več sto kilometrov. Tropski deževni gozd uspeva v ekvatorialnem podnebju, kjer so vse leto visoke temperature in je dovolj vlage. Zato uspeva bujno vednozeleno rastlinstvo. Drevesa so zelo visoka, krošnje so pogosto razporejene v več nivojev (»nadstropij«). Prepletajo jih številne ovijalke. Raznolikost rastlinstva in živalstva je izjemna. Ker skozi goste krošnje svetloba ne more do tal, je pri tleh zelo temačno in uspeva le malo podrasti.
126 | PRSTI IN RASTLINST VO
Kaj je džungla?
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Peti vidik je preprečevanje erozije. Rastline s svojimi koreninami utrjujejo prsti in preperino ter tako preprečujejo vodno erozijo. To je še posebej pomembno na strmejših pobočjih, s katerih voda zelo hitro odnaša vrhnje plasti, če niso zaščitene z rastlinsko odejo. Podobno vlogo ima rastlinstvo tudi v suhem podnebju, kjer ščiti predvsem pred vetrno erozijo. Pri poudarjanju pomena rastlinstva za človeka bi lahko v novejšem času izpostavili še kakšen vidik. Okolje z naravnim rastlinstvom je na primer zanj postalo pomemben rekreacijski prostor, prostor za sprostitev, izobraževanje in tudi umetniško ustvarjanje. Poglejmo še v obratno smer, kako človek vpliva na rastlinstvo. Ta vpliv je v veliki meri negativen. Na območjih z večjo gostoto prebivalstva je v precejšnji meri odstranil naravno rastlinstvo in ga le delno nadomestil s kulturnim. Zaradi pridobivanja lesa, novih kmetijskih površin ter gradnje prometnic, naselij, akumulacijskih jezer ipd. je skrčil ali preoblikoval gozdove in travniško rastlinstvo. Izsuševal je mokrišča in s tem spremenil njihovo rastlinsko sestavo. Prenesel je rastlinske vrste iz enega dela sveta v drugega (npr. evkalipt iz Avstralije ali koruzo in krompir iz Amerike). S svojimi dejavnostmi je povzročil onesnaževanje zraka, posledica tega je umiranje gozdov. Največje posledice povzročata dve dejavnosti, ki marsikje potekata skupaj. Prva je izsekavanje, to je odstranjevanje gozda zaradi prej omenjenih razlogov, druga je požiganje, to je namerno zažiganje rastlinstva za pripravo kmetijskih zemljišč.
Včasih ljudje tropski deževni gozd enačijo z džunglo, kar je napačno. Džungla se namreč razprostira le ob rekah, kjer lahko svetloba s strani seže do tal. Zato se ob rečnih bregovih razraste neprehodno bujno zelenje, ki je v izrazitem nasprotju z notranjimi deli gozda, kjer je teren zaradi redkejšega rastlinstva pri tleh precej bolj prehoden. Džungla se hitro razraste tudi na robu na novo nastalih krčevin, ob bregovih rek pa sega še daleč v sušnejša območja, kjer gozd ne uspeva več.
Tropski deževni gozd (Uganda)
Z oddaljevanjem od ekvatorja se količina padavin zmanjšuje, zato drevesa postajajo redkejša in nižja, tla pa pokriva vse več travniškega rastlinstva. Pravimo, da gozd postaja vse bolj svetel. Podobno se rastlinstvo spremeni tudi na večjih nadmorskih višinah ekvatorialnega pasu, zato govorimo Džungla (Kostarika) o tropskem svetlem gozdu. Zaradi intenzivnih človekovih posegov obstajajo le še ostanki pravega tropskega deževnega gozda, pa še to večinoma le na zavarovanih območjih. Človek ga neusmiljeno krči, namesto njega pa se razrašča drugačen gozd. Savansko rastlinstvo uspeva v savanskem podnebju, kjer je že premalo padavin za rast strnjenega gozda, menjavata pa se sušna in deževna doba. Pokrajino s takšnim rastlinstvom imenujemo savana. Savansko rastlinstvo je v osnovi travniško, vendar ni enotno, saj tvori postopen prehod med tropskim deževnim gozdom in puščavskim rastlinstvom. V bližini prvega je v savani še veliko dreves, ki pa so nižja, posejana bolj na redko in imajo pogosto Savansko rastlinstvo, v ospredju gazele (Kenija) krošnje značilnih »dežnikastih« oblik. Na prehodu proti puščavam je vse več grmovja in travnatih površin. Trava je med deževno dobo bujna in visoka, med sušno pa suha in nizka. Puščavsko rastlinstvo je značilno za puščave in polpuščave tropskega, subtropskega ter kontinentalnega polsuhega in suhega podnebja. Rastlinske vrste so na različne načine prilagojene pomanjkanju vode. To rastlinstvo po večini sestavljajo šopasta trava, trnati grmički in kaktusi, marsikje v puščavah pa rastlinstva Puščavsko rastlinstvo tropskega pasu (Alžirija) sploh ni. PRSTI IN RASTLINST VO | 127