D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
alpidska orogeneza, s katero so začela nastajati vsa današnja najvišja gorovja na svetu (Alpe, Himalaja, Kordiljere). Na koncu krede je na območje polotoka Jukatan (današnja Mehika) trčil asteroid. Zaradi trka so ozračje prekrile saje in prah, kar je povzročilo zatemnitev Sonca, padec temperatur in posledično izumrtje dinozavrov in večine drugih živalskih in rastlinskih vrst. Kenozoik ali novi zemeljski vek delimo na paleogen, neogen in kvartar. Paleogen delimo še naprej na paleocen, eocen in oligocen, neogen pa na miocen in pliocen. Alpidska orogeneza je v oligocenu in miocenu doživela svoj višek z izoblikovanjem najvišjih gorovij. Razporeditev kopnega in morja je bila zaradi potovanja celin že zelo podobna današnji. Tretje obdobje kenozoika je kvartar. Začel se je pred približno 2,5 milijona let in traja še danes. Na začetku kvartarja se je prvič pojavil človek. Kvartar delimo na pleistocen in holocen. Pleistocen je obdobje menjavanja ledenih in medledenih dob. Najprej so mislili, da so bile ledene dobe štiri, danes pa menijo, da jih je bilo bistveno več. Temperature so se takrat tako znižale, da so bile Alpe pokrite z ledeniki, ki so dodatno preoblikovali gorsko površje. Holocen je geološka sedanjost, ki traja zadnjih 10 000 let, od konca zadnje poledenitve dalje. Zmotno bi bilo misliti, da se je geološko dogajanje v tem času ustavilo. Prav vsi procesi nastajanja in »umiranja« gorovij se nadaljujejo, vendar tega ljudje ne opazimo, saj potekajo prepočasi. Res pa je, da je človek v 20. stoletju tako prizadel naravo, da se nam ta zdaj »maščuje« z nepredvidljivimi odzivi (dvig morske gladine kot posledica segrevanja ozračja, pospešena erozija kot posledica reguliranja rek itd.).
GEOLOŠKE DOBE IN NAJPOMEMBNEJŠE OROGENEZE Era (obdobje)
Perioda
Epoha
Milijoni let od začetka
kenozoik
kvartar
holocen
0,01
pleistocen
2,6
pliocen
5
miocen
24
oligocen
37
eocen
58
paleocen
66
neogen paleogen
mezozoik
paleozoik
kreda
144
jura
208
trias
245
perm
286
karbon
360
devon
408
silur
438
ordovicij
505
kambrij
570
obdobja pred paleozoikom
Orogeneze
alpidska
hercinska
kaledonska
4600
Starost kamnin ni isto kot starost gorovij Ljudje pogosto mešajo starost kamnin in starost gorovij, vendar sta to dve popolnoma različni stvari. Starost kamnin nam pove, kdaj so nastale posamezne kamnine, starost gorovij pa, kdaj so se iz teh kamnin nagubala gorovja. Vzemimo primer naših Alp. Kamnine, ki jih sestavljajo, so večinoma nastale v mezozoiku (z odlaganjem v morju Tetis). Zato pravimo, da so te kamnine večinoma mezozojske starosti. Gorovje iz teh kamnin pa je nastalo pozneje, z gubanjem, ki je potekalo večinoma v kenozoiku. Zato pravimo, da so Alpe večinoma nastale v kenozoiku in so zato mladonagubano gorovje.
starajedra jedra kontinentov in (predkambrij) plošče (predkambrij) stara kontinentov – ščiti–inščiti plošče območja kaledonske orogeneze območja kaledonske orogeneze (starejši(starejši palezoik)paleozoik) območja hercinske orogeneze območja hercinske orogeneze (mlajši (mlajši palezoik)paleozoik) območja alpidske orogeneze mezozoika, območja alpidske orogeneze (konec(konec mezozoika, kenozoik) kenozoik) smergorske gorske slemenitve smer slemenitve
1. Na podlagi česa so geološki razvoj Zemlje razdelili na več dob? 2. Kdaj in kje so nastale kamnine, ki danes sestavljajo večino površja Julijskih Alp? 3. Zakaj danes ne moremo videti gorovij, ki so nastala v obdobjih pred paleozoikom?
Stara jedra celin in območja orogenez
Geološki razvoj Zemlje v 12 urah Tudi ko se že naučimo imen geoloških obdobij, običajno pozabljamo, da so bila najprej zelo dolga, potem pa čedalje krajša. Zato si pomagajmo s primerjavo iz našega življenja. Zamislimo si, da je celotna zgodovina Zemlje dolga 12 ur, čas pa začnemo meriti opolnoči. Obdobja pred paleozoikom bi trajala veliko večino tega časa, od polnoči pa vse tja do poznega dopoldneva. Paleozoik bi se namreč začel šele ob 10.48, mezozoik ob 11.24, kenozoik pa ob 11.50. Alpidska orogeneza bi se tako začela le nekaj več kot deset minut pred dvanajsto, prvi človek pa bi se pojavil 13,8 sekunde pred dvanajsto. Holocen ali geološka sedanjost bi trajala le 0,00086 sekunde, začetek našega štetja pa bi bil le 0,00017 sekunde pred dvanajsto. Datuma svojega rojstva raje ne skušajmo pretvoriti v te decimalke, da nam ne zmanjka prostora. Očitno naših vsakdanjih meril pri geološkem razvoju Zemlje ne moremo kaj dosti uporabljati.
46 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
KENOZOIK MEZOZOIK PALEOZOIK 11
12
1
10
2
9
3
OBDOBJA PRED PALEOZOIKOM
8 7
4 5
6
ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 47