D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Človek in obalni relief Pregled obalnih tipov lahko končamo z ugotovitvijo, da je raznolikost obal v preteklosti veliko bolj vplivala na poselitev kot danes. Človek se je naseljeval predvsem tam, kjer ga morje s svojo razdiralno močjo ni neposredno ogrožalo. Kljub temu se marsikje srečuje z naravnimi katastrofami. Estuariji na Nizozemskem so bili ob visokih vodah dolgo izpostavljeni vdorom viharnega morja v notranjost, zato so jih zavarovali z obrambnimi nasipi in jezovi. Podobno velja za obale z lagunami. Množična občila skoraj vsako leto poročajo o poplavah v Benetkah. Gostota poselitve ob obalah pa danes ni več toliko odvisna od reliefa in tradicionalnih dejavnosti (ribolov, pristaniške dejavnosti), ampak bolj od možnosti splošnega gospodarskega razvoja. Povsod po svetu se namreč tako gospodarske dejavnosti kot ljudje selijo iz notranjosti na obale, ki so njihovo okno v svet. Marsikje so izredno gosto poseljene.
1. Kaj je abrazija? 2. Kako nastanejo zemeljske kose? 3. Zakaj je reliefna izoblikovanost obale v preteklosti veliko bolj vplivala na poselitev kot danes?
Antropogeno preoblikovano površje Kaj je antropogeno preoblikovano površje To je del Zemljinega površja, ki ga je človek s svojimi dejavnostmi bistveno spremenil, preoblikoval ali celo ustvaril na novo. Naravne oblike površja, kot so dna dolin, pobočja, vzpetine ali obale, niso več v prvotnem stanju, ampak so jih tako spremenili, da so dobile povsem novo podobo in funkcijo. Človek se je teh podvigov loteval že v daljni preteklosti, vendar v neprimerno manjšem obsegu kot danes. Številni njegovi posegi so bili nujnost in so se tudi primerno umestili v okolje. Ne manjka pa tudi primerov, ko so se ti posegi v marsičem izkazali za vprašljive in so tudi nepovratno degradirali okolje. Prvi takšni večji posegi so znani že iz najstarejših civilizacij, ko je človek zaradi potreb tedanjega kmetijstva gradil prve terase in namakalne sisteme, ki so terjali gradnjo jezov in kanalov. Iz antike imamo ohranjene ostanke tedanjih cest, ki so bile ponekod prava mojstrovina. Največji posegi v površje pa so se začeli z industrijsko dobo zaradi rudarstva, gradnje tovarn in večjih mest. Številna zemljišča so zaradi rudniških površinskih kopov znižali, zaradi odlaganja jalovine iz globinskih rudnikov pa so na površju ponekod nastale nove vzpetine. Tla nad podzemnimi rudniki se marsikje ugrezajo, v Sloveniji so na ta način nastala ugrezninska jezera pri Velenju. Potreba po širjenju kmetijskih in bivalnih območij je na obalah, kjer ni bilo dovolj prostora, narekovala osuševanje morja, gradnjo obsežnih nasipov in površinsko nasipavanje. Na Nizozemskem so tako nastali polderji. Na podoben način so pri nas obalni mesti Koper in Izolo, ki sta nastali na otokih, z nasipavanjem v 19. stoletju povezali s kopnim. Še dlje pa so šli ponekod z gradnjo umetnih otokov. Nekatere s kopnim povezujejo mostovi, drugi so dostopni le po vodni poti. Ustvarjajo jih iz različnih razlogov, in sicer na njih gradijo hotele in luksuzne vile (npr. v bogatih naftnih državah), letališča in pristanišča (npr. na Japonskem), vojaška oporišča (v Južnokitajskem morju) idr.
Terasirana območja po svetu in pri nas
Umetni otok v obliki palme v Dubaju (Združeni arabski emirati) 80 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
Človek je v različnih delih sveta že skozi dolgo zgodovino vrezoval v pobočja kmetijske terase. Njegov osnovni namen je bil pridobiti obdelovalna zemljišča in na njih olajšati ali sploh omogočiti kmetijsko pridelavo. Pokrajine s terasami so v
razvitih civilizacijah marsikje nastajale organizirano, drugod pa spontano, z namenom sprotnega prilagajanja naravnim danostim. Predstavljajo svojstven kmetijski in ekološki sistem, v katerem se zrcali sožitje med človekom in naravo. Zato jih imenujemo kulturne ali antropogene terase. Z izjemo Avstralije najdemo večja terasirana območja na vseh celinah. Vsako teraso sestavljata ravna ali zmerno nagnjena terasna ploskev, namenjena obdelavi, in umetno zgrajena terasna brežina, ki to ploskev »podpira« na pobočju. V zvezi s tem razlikujemo dva temeljna tipa teras. Suhe terase imajo pogosto kamnite brežine, njihove obdelovalne ploskve pa so namenjene različnim kmetijskim kulturam. Mednje lahko uvrstimo zelo slikovite vinogradniške terase v južnem delu Evrope, najdemo pa jih tudi v naših Obpanonskih in Obsredozemskih pokrajinah. Drugačna pa je usoda večine suhih teras na kvarnerskih in dalmatinskih otokih, na katerih so gojili druge pridelke, danes pa nanje spominjajo le še opuščene kamnite brežine in pregrade. Namakalne terase imajo povsem zravnane obdelovalne ploskve in na zunanji strani privzdignjene brežine, s katerimi zadržujejo namakalno vodo. Ta se po majhnih kanalih ali ceveh pretaka z višje ležečih teras na nižje. V svetu najbolj prepoznavne in tudi najbolj slikovite so riževe namakalne terase.
Rudniški površinski kopi Rudnike delimo na površinske in podzemne. Površinski kopi predstavljajo obliko rudarjenja, pri kateri odstranijo zgornje plasti površja, da pridejo do želene surovine, ki jo potem izkopavajo. Površinski kopi so cenejši in varnejši od podzemnih, povzročajo pa obsežnejše spremembe površja, ki lahko dajejo videz pravcatih »ran v površju«. V razvitih državah zato zakonodaja po koncu proizvodnje nalaga njihovo sanacijo. Površinski kopi so lahko namenjeni pridobivanju Riževe namakalne terase (Filipini) premoga, različnih rud (bakrove, železove, boksita idr.), dragih kamnov in drugih surovin, pomembnih za industrijo, kmetijstvo, gradbeništvo in vsakdanje življenje. Med njimi bomo omenili kamnolome in gramoznice, ki so v Sloveniji najpogostejši. Kamnolomi so površinski kopi, v katerih pridobivajo tehnični in okrasni kamen ter nekovinske mineralne surovine za potrebe gradbeništva in industrije gradbenega materiala. V njih večinoma kopljejo in predelujejo kamnine, kot so apnenec, dolomit, peščenjak in granit. Gramoznice so jame, v katerih izkopavajo gramoz, to je drobno kamenje za nasipanje in betoniranje. Velikokrat so zalite z vodo. V Sloveniji jih je največ na dnu kotlin Površinski kop bakrove rude Bingham Canyon (ZDA) in ravnin, ki so na debelo zasute z nanosi proda in peska.
1. Katerih oblik antropogeno preoblikovanega površja se je človek loteval že v najstarejših civilizacijah? 2. Zakaj suhe terase v Sredozemlju marsikje opuščajo? 3. Pojdi na spletno mesto Google Zemljevidi, nastavi satelitsko sliko in poišči dve območji: Longji Terrace Jinkeng na Kitajskem in Banaue Rice Terraces na Filipinih. Primerjaj terase na teh območjih.
ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 81