D RA ELO ZL VN IČI A CA
Kakšna je potresna ogroženost Slovenije? Slovenija je država s srednjo potresno ogroženostjo, pri čemer so med njenimi deli opazne razlike. Največja ogroženost je v pasu, ki poteka od severozahoda prek osrednjega dela države proti jugovzhodu. Na njem izstopajo tri območja: Bovško in Idrijsko v zahodni Sloveniji, Ljubljana z okolico in območje Brežic. Z oddaljevanjem od omenjenega pasu proti jugozahodu in severovzhodu države se potresna ogroženost zmanjšuje.
Karta potresne nevarnosti v Atlasu okolja (ARSO)
Kako se zavarujemo pred potresi Potresi spadajo med največje naravne katastrofe. Terjali so že milijone človeških življenj in uničili cvetoča mesta in civilizacije. Njihove posledice pa se ne kažejo le v porušenih zgradbah in prometnicah. Pogosto so za človeka še bolj uničujoči požari, ki nastanejo zaradi razpokane plinske napeljave, posledice prekinjene oskrbe z vodo in hrano, epidemije bolezni in podobno. Človek si zato že dolgo prizadeva, da bi lahko proti potresom preventivno ukrepal. Žal jih ne more niti napovedati, kaj šele preprečevati. Sicer skušajo znanstveniki na različne načine (z meritvami manjših premikov površja, s satelitskimi posnetki, opazovanjem obnašanja nekaterih živali ipd.) napovedovati uničujoče potrese, vendar jim to za zdaj ne uspeva. Velik uspeh pa je človek vsaj v nekaterih gospodarsko razvitejših državah dosegel s protipotresno gradnjo. Protipotresno grajene stolpnice lahko kljubujejo tudi hudim potresom, medtem ko se neprimerno grajene pritlične hiše ob potresih rušijo kot hišice iz kart. V državah s tradicijo protipotresne gradnje tudi ob močnih potresih običajno ni veliko žrtev (npr. v Kaliforniji v ZDA, na Japonskem). V revnih državah pa so posledice potresov zaradi neprimerne gradnje toliko hujše, kar dokazujejo primeri v azijskih in latinskoameriških državah, ko v enem potresu umre več deset tisoč ljudi. Poleg samega načina gradnje je zelo pomembna tudi podlaga, na kateri gradimo. Trdna živa skala je na primer varnejša od nesprijetih naplavin (npr. proda). Seveda pa je zelo pomembno ustrezno ukrepanje in obnašanje ljudi ob samem potresu (zapuščanje pritličnih zgradb, umik pod vratne podboje ipd.), saj lahko reši na tisoče življenj. V nekaterih državah, na primer na Japonskem, prebivalci tako rekoč živijo s potresi. Zato jih že kot otroke s pogostimi vajami Vaja za otroke, kako naj se zavarujejo ob potresu. pripravljajo na rušilne potrese.
1. V čem je razlika med magmo in lavo? 2. Katere so pozitivne in katere negativne posledice vulkanizma? 3. Ob skoraj enako močnem potresu (z magnitudo okoli 7) je bilo v Kobeju na Japonskem leta 1995 okoli 6500 mrtvih, na Haitiju leta 2010 pa okoli 300 000. Zakaj tolikšna razlika?
A VN A LO ČIC DE AZLI R
se na primer pojavijo šele pri peti stopnji intenzitete. Dvanajsta stopnja je popolnoma uničujoč potres, ob katerem so uničene praktično vse nadzemne in podzemne konstrukcije. Kaj pa ti dve lestvici pomenita v slovenskih razmerah? Navedimo primer. Pri zadnjem močnem potresu v Sloveniji, ki je leta 1998 prizadel Zgornje Posočje, so magnitudo ocenili na vrednost 5,8 (po Richterju), njegova intenziteta pa je bila sedme do osme stopnje po evropski makroseizmični lestvici (EMS).
Geološki razvoj Zemlje Geološke dobe Starost kamnin sicer lahko merimo v letih, vendar jo rajši označujemo z geološko dobo, v kateri so kamnine nastale. Znanstveniki so geološki razvoj Zemlje na podlagi razvoja živih bitij in najpomembnejših dogajanj na Zemljinem površju razdelili na več dob. Posamezne geološke dobe po navadi ločijo velika izumrtja (npr. dinozavrov na koncu krede). Bolj ko se približujemo sedanjosti, krajše so te dobe. To je zato, ker laže rekonstruirajo geološko dogajanje blizu sedanjosti in lahko ta čas podrobneje razdelijo. Najdlje, nekajkrat več kot vse ostale geološke dobe skupaj, so trajala obdobja pred paleozoikom. Zajemajo čas od nastanka Zemlje kot planeta (pred približno 4,6 milijarde let) do začetka paleozoika, ko je na Zemlji prišlo do prave eksplozije življenja. Iz teh obdobij so se ohranili nekakšni zametki celin, zgrajeni večinoma iz magmatskih in metamorfnih kamnin. Gre za današnja jedra celin, ki jih sestavljajo ščiti (npr. Baltski in Kanadski ščit) in plošče (npr. Ruska plošča). Vedeti pa moramo, da so bili ti zametki celin tedaj povsem drugje kot danes.
Pri določanju starosti kamnin so nam v veliko pomoč fosili (na sliki trilobiti).
Kako delimo obdobja pred paleozoikom? Včasih so za ta obdobja uporabljali skupno ime predkambrij, danes pa ga ne uporabljajo več. Najstarejše obdobje je had. Gre za čas nastanka Zemlje, ki je bila na začetku še raztaljena masa živega vulkanizma. Bombardirali so jo številni meteoriti. Ko se je površina dovolj ohladila, se je začela tvoriti trdna Zemljina skorja, vendar še skoraj brez atmosfere in vode. V arhaiku so se začeli oblikovati prvi oceani in najstarejša jedra celin. Iz tega obdobja izvirajo tudi prvi sledovi življenja in najstarejši najdeni fosili (v Avstraliji in južni Afriki). V proterozoiku se je začela tektonika plošč s prvimi orogenezami. V atmosferi se je močno povečala količina kisika, pojavili so se prvi večcelični organizmi. Proti koncu proterozoika je bila vsa Zemlja prekrita z ledenim pokrovom. Od konca proterozoika do danes sledi obdobje fanerozoika. Zajema čas t. i. »vidnega življenja«, ko so fosili postali pogosti in tudi vidni v kamninah. To je dolgo obdobje, v katerem (čisto na koncu) živimo tudi mi, deli pa se na paleozoik, mezozoik in kenozoik.
Paleozoik ali stari zemeljski vek delimo na šest obdobij: kambrij, ordovicij, silur, devon, karbon in perm. V tem obdobju se je razcvetelo življenje v morju, razvilo pa se je tudi na kopnem. Celine so se združile v enotno pracelino Pangeo, ki pa je že proti koncu paleozoika začela razpadati. Za razvoj površja sta pomembni dve orogenezi – kaledonska v starejšem in hercinska v mlajšem paleozoiku. S prvo so nastala današnja kaledonska gorovja (Skandinavsko gorstvo, Apalači), z drugo pa hercinska gorovja (sredogorja v Zahodni in Srednji Evropi). Pomembna so zaradi velikega rudnega bogastva, zlasti črnega premoga. Mezozoik ali srednji zemeljski vek delimo na trias, juro in kredo. Za to obdobje je značilen razmah dinozavrov. Razpadanje Pangee se je nadaljevalo, med tedanjo Evrazijo in Afriko pa se je raztezalo velikansko morje Tetis, v katerem so se odlagale debele skladovnice sedimentnih kamnin. Proti koncu mezozoika se je začela Današnja najvišja gorovja na svetu so nastala z alpidsko orogenezo (Himalaja).
44 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 45