Issuu

D RA ELO ZL VN IČI A CA

A VN A LO ČIC DE AZLI R

Kje in kako nastajajo potresi Tako kot vulkani so tudi potresi neposredno povezani s premikanjem litosferskih plošč. Razlika je le v tem, da se aktivni vulkani na teh stikih pojavljajo le ponekod, potresi pa spremljajo vse stike, delno se pojavljajo tudi zunaj njih. Vsa vulkanska območja so torej hkrati tudi potresna, vsa potresna območja pa niso nujno tudi vulkanska. Primer za to je že Slovenija. Vulkanizma že dolgo nimamo več, potresi pa nas še vedno ogrožajo.

EvraziEjsvkraazpiljoskščaaplošča

oa pl o

a išk er a m šč a išk er a m šč

oa p ploščaplošča Juan Juan lo de Fuca de Fuca

plo plo šč K šč K T ok Tiho ihoo ok os o ce a ce a n s nska p ka plošočsa lošča

ča

oš

tia a Scotia Sco ploščaplošč

oš

ča

ra l

oš

ra l

ča

k a sk a ijs dij a d I n šča I n šč o o pl pl t Avs

oš

FilipinFsikliapinska ploščaplošča

t Avs

Južn Južno oame ameri šk a ri plošč plšokšača a

A n a t oA lsnkaatolska ploščaplošča a Af r i š Af r i š k ka p a p loš loš ča ča

a sk ab šč Ar p l o a sk ab šč Ar p l o

KaribsK kaaribska ploščaplošča

AntarkAtničtnaarkptilčonščaaplošča

območja močnejše potresne dejavnosti druga druga območja potresne dejavnosti območja močnejše potresne dejavnosti druga območja potresne dejavnosti območja močnejše potresne dejavnosti območja potresne dejavnosti stiki litosferskih plošč litosferskih plošč stikistiki litosferskih plošč

Potresna območja po svetu

Potresi lahko nastanejo na različne načine. Velika večina potresov je tektonskega izvora (ob stikih litosferskih plošč in ob prelomih), nastajajo pa tudi ob vulkanskih izbruhih, jamskih podorih ipd. Katastrofalni potresi so prizadeli številna velika mesta: Lizbono (1755), Tokio (1923), San Francisco (1906), Skopje (1963), Ciudad de México (1985), Kobe (1995), Port-au-Prince (2019) ... Močnejši potresi običajno nastanejo tam, kjer se ena litosferska plošča podriva pod drugo (npr. na Japonskem) ali pa drsi ob drugi (npr. prelomnica sv. Andreja). Videli smo že, da sta litosfera in pod njo ležeča astenosfera vključeni v stalne krogotoke, s katerimi površje ponekod nastaja na novo, drugod pa litosferske plošče tonejo v globino. Zaradi premikanja dveh plošč se na njunem stiku kopičijo izjemni pritiski, ki te kamnine počasi upogibajo. Ko pritiski dosežejo kritično točko, se kamnine vzdolž stika med dvema ploščama razlomijo in premaknejo v nasprotnih smereh, nakopičeni pritiski pa se sprostijo v obliki potresnih valov. Ljudje jih občutimo kot tresenje tal. Toge kamnine v litosferi se obnašajo podobno kot plastično ravnilo ali palica, ki se pod pritiskom zlomi, obe zlomljeni polovici pa še po zlomu vibrirata. Potresi pa ne nastajajo le ob stikih litosferskih plošč, ampak tudi ob prelomih. Mesto v notranjosti, kjer pride do premaknitve in od koder se potresni valovi širijo v okolico, imenujemo hipocenter ali žarišče potresa. Točko, Zlom palice (desno) in deformacija površja (levo) kot posledica premočnega pritiska

42 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE

ki leži na Zemljinem površju navpično nad hipocentrom in v kateri so učinki potresa praviloma najhujši, pa imenujemo epicenter ali nadžarišče. Bolj ko se oddaljujemo od epicentra, manjši so učinki potresa. Včasih se večina nakopičenega pritiska sprosti v obliki enega uničujočega potresnega sunka, drugič pa je takšnih sunkov več oz. se površje ne umiri več dni ali celo tednov. Govorimo o popotresnih sunkih. Pri vsakem večjem potresu pa enega ali več močnejših sunkov spremlja vrsta šibkejših. Hipocenter in epicenter potresa Prav posebno mesto zajemajo podmorski potresi na morskem dnu, ki sprožijo nenadne premike 2 ogromnih količin oceanske vode. Na ta način nastanejo posebni veliki morski valovi – cunamiji. Gre za niz valov, katerih valovanje 3 1 ne zajame le površinskega sloja, tako kot pri običajnih valovih, ampak celo vodno maso, od površine morja do dna. S hitrostmi tudi do 800 km/h (kot pri reaktivnem letalu) so tudi neprimerno hitrejši. Na odprtem morju imajo bistveno daljšo valovno dolžino od običajnih valov, v višino pa segajo le kakšen meter. Tam so neopazni in Nastanek cunamija: 1 – potres na morskem dnu; 2 – valovanje se iznad epicentra širi na nenevarni, ko pa pridejo v obalne vse strani; 3 – v obalnih plitvinah pride zaradi kopičenja vodne mase do rušilnega vala. plitvine, se upočasnijo, njihova vodna gmota se začne kopičiti, višina pa naraščati. Tedaj zrastejo do 30 m visoko in rušijo vse pred seboj. Na gosto poseljenih obalah imajo katastrofalne posledice s številnimi žrtvami. Najbolj uničujoč primer cunamija je nastal leta 2004 v bližini indonezijske obale. Terjal je okoli 230 tisoč življenj.

Kako merimo potrese Instrumenti za merjenje in zapisovanje tresenja tal so seizmografi, veda, ki se ukvarja s preučevanjem potresov, pa je seizmologija. Seizmografi neprestano beležijo vsa tresenja tal, vendar nas seizmologi o najšibkejših potresih sploh ne obveščajo. Potrese merimo na več načinov. V javnosti sta najbolj znana dva načina oz. dve lestvici. Prva je Richterjeva lestvica, ki jo imajo nekateri za bolj znanstveno, saj se moč potresa določa z instrumenti. Z njo merimo potresno magnitudo, tj. količino sproščene energije. Richterjeva lestvica ima devet stopenj, čeprav je navzgor teoretično neomejena. Vsaka stopnja na tej lestvici pomeni 32-krat večjo količino sproščene potresne energije. Potres 6. stopnje po Richterju je tako na primer 32-krat močnejši od potresa 5. stopnje. Druga je evropska makroseizmična lestvica (EMS). Loči dvanajst stopenj intenzitete, pri čemer upošteva vplive potresov na ljudi, predmete in naravo ter poškodbe na zgradbah. Prva stopnja intenzitete pomeni za ljudi povsem nezaznaven potres, ki ne pusti nobenih posledic v naravi in nikakršnih poškodb na zgradbah. Lažje poškodbe na zgradbah Katastrofalne posledice potresa na Haitiju ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 43