D RA ELO ZL VN IČI A CA
Ar Aprabs lao k pl bšsčkaa oš a ča
l l a pa p lsk lsk t r at r a AvsAvs
I ndijsk a ijsškčaa Inpdlo plošča
Tiho Tihooceanska plo o ce a nsk a p šča lošča
glavni aktivni vulkani glavni aktivni vulkani
glavni aktivni vulkani
Vulkanski izbruhi so včasih razmeroma mirni, hitro tekoča lava se preprosto razteka po pobočju vulkana. Če pa je v magmi veliko vodne pare in plinov, so izbruhi eksplozivni in nevarni. Vulkani takrat kilometre daleč v okolico bruhajo piroklastični material, to je delce najrazličnejših velikosti, od najbolj drobnih v obliki vulkanskega pepela do nekajmetrskih v obliki vulkanskih bomb. Vročo zmes tega materiala iz vulkanskih plinov in kamninskih delcev, ki se zaradi težnosti z veliko hitrostjo pomika po pobočju vulkanskega stožca navzdol in lahko povzroči katastrofalna razdejanja, imenujemo piroklastični tok. Ko se to gradivo posede in strdi, nastanejo iz njega kamnine, ki jih imenujemo piroklastiti. Poleg lave prihajajo ob izbruhih na površje tudi različni plini. Izbruhi pepela in plinov se navadno začnejo že pred samim izbruhom Prerez vulkana v času izbruha lave in se nadaljujejo še dolgo po tem, ko vulkan lave ne bruha več. Pri nekaterih aktivnih vulkanih se z manjšimi izbruhi lave, pepela ali plinov srečujemo vsak dan (npr. Stromboli na Liparskih otokih, Erta Ale v Etiopiji), začasno neaktivni vulkani pa lahko mirujejo več sto let in potem znova izbruhnejo (npr. Vezuv). Ugasli vulkani so tisti, pri katerih je vulkanska dejavnost za vedno ugasnila (npr. vulkani v Centralnem masivu v Franciji). Včasih lahko silna eksplozija raznese cel osrednji in zgornji del vulkanskega stožca. Velikansko vdolbino, ki pri tem nastane, imenujemo kaldera. (Ta lahko nastane tudi s pogreznjenjem stropa nad magmatskim ognjiščem.) Če jo zalije voda, nastane jezero. 40 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
Južn o Južn amerišk a poloašmčer ai plošč šk a a
ploščaa i plSocšočtaa S co t i
Ant a r k t i č n a p l o š č a Ant a r k t i č n a p l o š č a
stiki litosferskih plošč Vulkanska območja po svetu in »ognjeni obroč«
plo pKl šč oš Kokčos ko s
plo plošča Naz šča c Naz a ca
oš ošča ča
stiki plošč stikilitosferskih litosferskih plošč
Karibska Kpalroišbčsaka plošča
a a
Filipinska Fpilliopšin časka plošča
A VN A LO ČIC DE AZLI R
ča ča oš oš pl pl ka ka
Ev ra z i j s k a p A n a t o l s k Ev ra z i j s k l o š č a a a plošča p Anlaotšočlask a plošča
Af r i š k Af r i š a p l o k a p šča loš ča
Oblike vulkanov so precej različne
Seve Severnoa rno me am riš er iš plošča Juan plošča Juan de Fuca de Fuca
»ognjeni« obroč »ognjeni« obroč
»ognjeni« obroč
Izraziti vulkanski stožci, ki simbolizirajo vulkanske procese po svetu, nastajajo le pri težko tekoči lavi. Nekateri so zelo slikoviti in sodijo med najbolj znane gore na svetu (npr. Vezuv in Etna v Italiji, Fudži na Japonskem). Če pa je lava zelo tekoča, se na površju takoj razliva daleč naokoli. V takšnem primeru ne nastane pravi vulkanski stožec, ampak bolj ali manj obsežen lavni pokrov. Takšni pokrovi so lahko debeli tudi več tisoč metrov in pokrivajo stotine kvadratnih kilometrov.
Vulkanski stožci okoli delujočega vulkana Bromo (Indonezija)
Pojavi, ki spremljajo vulkanizem Na Zemlji imamo poleg aktivnih vulkanov še nekatere sorodne pojave, ki kažejo, da žareče kamnine ležijo zelo blizu Zemljinega površja in segrevajo vodo. Takšni so npr. vroči vrelci in gejzirji. Prvi so stalni izviri vroče vode, pri drugih pa vrela voda brizga na površje samo v določenih intervalih. Manj izrazito so na bližino žarečih kamnin vezani izviri termalne in mineralne vode. Ob njih so marsikje zgradili termalna zdravilišča. Med sorodne pojave prištevamo fumarole in solfatare. Pri prvih iz odprtin v tleh v obliki značilnega belega »dima« izhaja vodna para, pri drugih pa žvepleni plini. Vse pojave, ki nastanejo, ko je pravi vulkanizem že ugasnil, označujemo kot postvulkanske pojave. Najdemo pa jih seveda tudi na območjih živega vulkanizma.
Gejzir v narodnem parku Yellowstone
Vulkanizem za človeka pomeni hkrati pogubo in blagoslov vulkansko žrelo stranski kanal glavni kanal
magmatsko ognjišče
Kaldera Apoyo, v kateri je nastalo istoimensko jezero (Nikaragva).
Nekateri vulkanski izbruhi sodijo med največje naravne katastrofe v človeški zgodovini. Izbruh vulkana Pelée na karibskem otoku Martinique je leta 1902 pod seboj pokopal kar 30 tisoč ljudi. Že iz antike je znano, kako je vulkanski izbruh Vezuva uničil rimski mesti Pompeji in Herkulaneum. Danes skušajo vulkanske izbruhe napovedovati na podlagi znanstvenih opazovanj. Ljudi z nevarnih območij evakuirajo laže in hitreje kot nekoč. Zato je število žrtev običajno manjše, gmotne škode pa se kljub temu ne da preprečiti. Lava v prizadetih naseljih včasih ne zalije vseh hiš, povzroči pa požare. Človek je tako v boju proti vulkanizmu le delno uspešen. Seveda pa so lahko učinki vulkanizma za človeka tudi zelo pozitivni. Na območjih, prekritih z vulkanskimi usedlinami, se namreč razmeroma hitro razvijejo zelo rodovitne prsti. Zato ne preseneča, da so bila vulkanska območja v Sredozemlju že v antiki privlačna za poselitev, podobno velja tudi za druga takšna območja vulkanskega reliefa na svetu. Tudi katastrofalni izbruhi, ki so porušili cela naselja, ljudi od teh območij očitno niso odvrnili. Vulkanski stožci so namreč marsikje postali prvovrstna turistična znamenitost. Okoli nekaterih ognjenikov so že nekaj let po katastrofalnih izbruhih zrasla turistična naselja, do vznožij vulkanskih stožcev ali celo na njih pa vodijo organizirane izlete. Brez vulkanizma ne bi bilo nekaterih otoških držav (npr. Japonske) in otočij. Nekatera med njimi sodijo med najbolj priljubljene turistične cilje (npr. Kanarski otoki, Havaji). Vročo vodo, ki na nekaterih vulkanskih območjih prihaja iz globin, ponekod uporabljajo za ogrevanje stanovanj in rastlinjakov (npr. na Islandiji). Vulkanizem ima torej za človeka res večplasten pomen in ne povzroča le naravnih katastrof. Veliki nasadi bananovcev na vulkanskih prsteh na Tenerifu ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 41