V učbeniku Obča fizična geografija so učne vsebine razdeljene v šest večjih tematskih sklopov. Razen uvoda vsi obravnavajo fizičnogeografske vsebine: planetarna geografija s kartografijo in orientacijo, zgradba Zemlje in njeno površje, podnebje, prst in rastlinstvo ter vodovje. Vsak tematski sklop se začne z napovednikom. Naslovu sklopa sledijo tri uvodna vprašanja za motivacijo. Nanašajo se na tvoje predznanje in zahtevajo dober razmislek. Če si iz osnovne šole prinesel vsaj nekaj geografskega znanja in znaš logično razmišljati, boš lahko nanje odgovoril brez posebnih težav. Ob vprašanjih je motivacijska slika, ki te tudi vizualno popelje v tematski sklop. Sledi krajše motivacijsko besedilo, ki bi ga lahko poimenovali tudi kot »geografsko zgodbo«; ta te bo uvedla v določen tematski sklop. Na koncu sledi še napoved vsebinskih sklopov. Pri prebiranju besedilnega dela učbenika ti bo v pomoč logična hierarhija naslovov in podnaslovov. Vsi pomembnejši geografski pojmi so označeni polkrepko. Vsak pojem, ki se pojavi na novo, je sproti razložen, na koncu učbenika pa boš našel kazalo manj znanih pojmov. Besedilni del učbenika dopolnjuje izredno bogat izbor slikovnega in kartografskega gradiva. Čim več pojavov in procesov smo skušali prikazati z nazornimi ilustracijami. Poleg osnovnega besedila so v učbeniku še dodatne vsebine, zbrane v treh različnih rubrikah. Prva se imenuje Zanimivosti. Vsebuje različna zanimiva dejstva, ki popestrijo učno snov in bogatijo siceršnjo razlago. Druga rubrika se imenuje Primeri in vključuje različne aktualne primere za boljšo ponazoritev posameznih pojavov ali procesov. Različni podatki v tej rubriki niso namenjeni temu, da bi se jih naučili, ampak služijo le za popolnejšo predstavitev primerov. Tretja rubrika, s katero se boš srečal največkrat, se imenuje Gremo še globlje. Vključuje zahtevnejše učne vsebine, ki jih učni načrt ne predvideva; namenjene so predvsem tistim dijakom, ki jih zanima še kaj več. Vse te rubrike bo učitelj vključeval v pouk po lastni presoji. Na koncu vsakega vsebinskega sklopa so vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje. Tretje vprašanje pogosto sploh ni vprašanje, ampak naloga, ki jo moraš opraviti na določenem spletnem mestu. Na ta način boš krepil svojo digitalno pismenost. Vprašanja na koncu vsebinskih sklopov so pravzaprav le bolj »za pokušino«, saj je temeljitejšemu utrjevanju in preverjanju tvojega znanja namenjen delovni zvezek. V veliko pomoč pri uporabi učbenika ti bo ključ za njegovo uporabo na naslednji strani, v katerem je nazorno predstavljena celotna zgradba učbenika.
KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA
Planetarna geografija
naslov vsebinskega sklopa (poglavja) naslov podpoglavja
Oblika Zemlje in njen položaj v vesolju Ko pomislimo na obliko Zemlje, si običajno predstavljamo, da je popolnoma okrogla. Tak vtis nam dajejo globusi in slike Zemlje iz vesolja. V resnici pa Zemlja ni popolna krogla. Zaradi vrtenja okoli svoje vrtilne osi nastaja centrifugalna sila, ki deluje navzven. Ta sila je najmočnejša na ekvatorju in postopoma slabi proti poloma, kar povzroči, da je Zemlja na ekvatorju rahlo izbočena, na polih pa sploščena. Ta sploščenost pa je razmeroma majhna: razlika med polmerom Zemlje na ekvatorju (6378 km) in polmerom na polih (6357 km) znaša le 21 km. Zemlja kot sploščeni elipsoid in kot geoid
Podnebje
naslov tematskega sklopa
Že v 17. stoletju so ugotovili, da ima Zemlja obliko sploščenega elipsoida – telesa, ki je zaradi vrtenja okoli svoje osi nekoliko izbočeno na ekvatorju in sploščeno na polih. Kasnejše meritve so pokazale, da razporeditev sile teže na različnih delih Zemljinega površja ni enaka, zato tudi Zemlja nima povsem pravilne oblike. To nepravilno obliko so poimenovali geoid. Poenostavljeno si lahko geoid predstavljamo kot podaljšano morsko gladino pod celinami, pri čemer je njegova površina povsod pravokotna na lokalno smer sile teže. Ker masa Zemlje ni enakomerno razpoodklon od navpičnice rejena – na primer zaradi gora in gostejših delov Zemljine skorje, ki vplivajo na gravitacijsko polje – so nekateri deli geoida višji, drugi pa nižji od povprečne gladine svetovnega morja. Geoid tako predstavlja model nepravilne oblike morje geoid Zemlje, ki upošteva krajevne razlike v dejansko gravitaciji. Dejanski relief Zemljinega Zemljino sploščeni elipsoid površje površja pa je še bolj nepravilen, saj se ponekod dviga nad nivo geoida, drugod pa sega pod njega. To potrjujejo tudi satelitske meritve. Med drugim so pokazale, da ekvator ni popolna krožnica, temveč je nad Atlantikom in Pacifikom rahlo izbočen. Sploščeni elipsoid, geoid in dejansko Zemljino površje
• Kaj je zate vreme in kaj podnebje?
uvodna vprašanja za motivacijo
• Ali spreminjanje vremena kaj vpliva na tvoje počutje? • Jutri greš na izlet. Kje lahko najdeš najboljšo vremensko napoved?
motivacijska slika
Če se v jasni noči ozremo v nebo, se nam zdi, da vidimo nešteto zvezd. V resnici pa lahko s prostim očesom, tudi v idealnih razmerah, opazimo največ okoli 5000 zvezd. Poleg njih je občasno mogoče videti tudi pet planetov, ki krožijo okoli našega Sonca. Na prvi pogled so sicer videti kot zvezde, vendar se od njih bistveno razlikujejo. Zvezde oddajajo lastno svetlobo, medtem ko planeti le odbijajo Sončevo svetlobo in so osvetljeni zgolj na strani, obrnjeni proti Soncu. Vsi planeti so neprimerljivo bližje Zemlji kot najbližja zvezda. Sonce je le ena izmed številnih zvezd v vesolju. Okoli njega kroži osem planetov (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun), med Naše Osončje VSEBINSKI SKLOPI katerimi je Zemlja tretja po oddaljenosti. Sonce, plaVreme in podnebje neti in druga manjša nebesna telesa, ki krožijo okoli njega, sestavljajo naše Osončje ali Sončev sistem. MiliTemperatura zraka in jarde zvezd se združujejo v posamezne galaksije, teh pa je v vesolju več kot sto milijard. zračna vlaga Naše Osončje se nahaja v spiralni galaksiji, imenovani Rimska cesta ali preprosto Galaksija. (Če pa besedo Zračni tlak in kroženje galaksija pišemo z malo začetnico, lahko pomeni katero koli galaksijo.) V jasnih nočeh lahko del Rimske ceste zraka opazujemo kot svetlo meglico, ki se razprostira čez nebo. Osončje leži v enem izmed njenih manjših spiralnih Onesnaževanje zraka in krakov,spremembe približno dve tretjini poti od središča proti njenemu robu. podnebne
Kako točne so vremenske napovedi? Uporabne vremenske napovedi segajo za približno en teden naprej. Vendar pozor! Točnost napovedi za en dan vnaprej bo okoli 90-odstotna, z vsakim dnem naprej pa se ta odstotek opazno zmanjšuje. Meteorologi s Različni merilni instrumenti sodobnimi merilnimi sistemi in zmogljivimi na vremenski postaji na Lisci računalniki sicer zbirajo in obdelujejo neverjetne količine podatkov, vendar so različna dogajanja v atmosferi tako kaotična, da so napovedi še vedno precej omejene in tesno povezane s trajanjem posameznih vremenskih pojavov. Prehod večjega ciklona čez naše kraje lahko uspešno napovejo tudi teden dni vnaprej, lokalne nevihte pa včasih niti uro vnaprej.
motivacijsko besedilo
Toplotni pasovi in podnebni tipi GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA 10 | PLANETARNA
Na spletu lahko za isti kraj najdemo različne vremenske napovedi. Te namreč temeljijo na modelskih izračunih različnih meteoroloških modelov, ki jih je na svetu kar nekaj. Različne napovedi nastanejo tudi zaradi razlik pri meritvah, končno besedo pa imajo vedno meteorologi, ki vse rezultate interpretirajo na osnovi svojega znanja in izkušenj. Za Slovenijo nam bo najbolj zanesljive napovedi dala kar državna meteorološka služba v okviru Agencije Republike Slovenije za okolje.
rubrika »Gremo še globlje«
napoved vsebinskih sklopov
osnovno
besedil
o
90°
66.5°
ik
tečajn severni
Avtor
0°
ekvator
rubrika
ivo »Zanim
sti«
i
očju 21.
marca
ezno o. Navid kjer živim rnjena ob polobli, leti bolj severni ne janje na erna polobla po nebu in opold ali doga po mo ogled o že videli, je sev navidezno pot ima Sonce r bo Ke si . e ljši daljšo ne trditv i. Kot sm vzhodu. teg a da Sonce ne nenavad a z letnimi čas ija) precej evi so zar adi ti severo (21. jun dn inj bolj pro gaja ravno i pogled nekoliko te, na prv skozi leto sprem letnem solsticiju cembra). Poletni do v se več ite tem zor nce de sticiju (21. de Za pona nca po nebu se vzhodu, nce ob po hodu. So skem sol solsticiju vzide točno na So to ima So u. Ob zim bolj proti jugoza gibanje zimskem ne južna. Za erozahod iko ncu kot ko kot ob se dvigne višje, lj proti sev je in zaide nekol proti So tveno višjo toč pot in koliko bo niž e ne . ljšo bis k e ign da čjih pa dosež , se dv u, am akono sticiju ovzhodu nem sol točno na zahod obeh en ob polet lj proti jug na zahodu le ob de o ne zai de nekoliko bo IJ točno I SOLSTIC Prav tak vzi POLETN u in zaide : Sonce na vzhod obratno de točno jansko vzi
Položaj
eni pojm
se izognil gneči in izgubi časa. Čez dan se bo lahko na osnovi geografskega znanja in razmišljanja argumentirano pogovarjal o aktualnih družbenih temah. Lažje bo načrtoval, kje in kako bo preživel prosti čas popoldne. S poglobljenim znanjem o tujih deželah bo obiskoval spletne strani in lažje sprejemal odločitve, kam bo šel na potovanje. Če bo v neznanih krajih, bo znal hitro razumeti tamkajšnji način življenja in dela. Domačini ga bodo lepo sprejeli, saj bo poznal in spoštoval njihovo kulturo, poleg tega se bo znal izogniti krajem, kamor ni priporočljivo zahajati. Seveda pa mu bo geografsko znanje koristilo tudi pri najrazličnejših drugih opravilih – pri reševanju križank, izbiri posevkov za domačo gredico, sodelovanju v razpravah o urejanju domačega kraja in še marsikje drugje. Tako kot nam življenje Pri vsaki javni obravnavi prostorskega načrta četrtne skupnosti nam še kako prav pride tudi geografsko znanje. vsak dan prinaša nove izzive, se vsak dan srečujemo tudi z novimi možnostmi uporabe geografije v vsakdanjem življenju. Prav tako je geografija nadvse uporabna za opravljanje različnih del oziroma poklicev. Geograf raziskuje pokrajino in spremembe v njej ter išče rešitve za ključne razvojne izzive prostora. Zaradi hitrega gospodarskega in družbenega razvoja, ki zahteva specializirana znanja s področja prostora in okolja (na primer prilagajanje na Kje vse se zaposlujejo geografi? podnebne spremembe), so se v zadnjih letih močno razmahnila področja, na katerih se geografi uspešno zaposlujejo. Geografe iščejo raziskovalne usta-
66.5°
ajnik
južni teč
90°
li znorni polob li i na seve ni polob se dnev se na juž cembru podtem ko Po 21. de doseže a me , ov ati zn tor. Zemlja ejo daljš na ek va va začn 21. marca vokotno krajšati. severni dajo pra začnejo žarki pa onočje na Sončevi sko enak severni an Na lad li. ložaj, ko om lob stopi sp južni po en. Po na na jes rat je pa Tak onoč južni rni sko enak mlad, na in jesen i na seve začne po se dnev se s tem 21. junija polobli pa vse do krajšajo. 21. marcu ajo, na južni pa ljš da li polob
23.5°
ratnik
južni pov
poudarj
ŽA RKI
23.5°
ratnik
pov severni
SO NČ EVI
D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
PREDGOVOR
enakon Zemlje ob
no na vzhaja ved
vzhodu
nove, ki se ukvarjajo s prostorskimi vidiki razvoja (na primer različni inštituti in univerze), državne institucije (na primer ministrstva za prostor, okolje, infrastrukturo, kmetijstvo, regionalne razvojne agencije), občinske in medobčinske uprave, uprave zavarovanih območij narave, podjetja (s področij turizma, kartografije, prostorskega načrtovanja, urbanizma, presoje vplivov na okolje), pa tudi nevladne organizacije, ki si prizadevajo za varovanje okolja in narave. Navedli smo le nekaj najpomembnejših področij, saj se spekter zaposlitvenih možnosti za geografe stalno širi. Kaj geografi natančno počnejo na prej naštetih področjih, si morda trenutno težko predstavljaš – in to niti ni potrebno. Pomembno je, da veš, da geografi niso zgolj učitelji geografije ter da znanje geografije omogoča številne in raznolike poklicne poti.
EKVINOKCIJ
IJ I SOLSTIC POLETN OČJE ENAKON IJ
STIC ZIMSKI SOL
ZIMSKI IJ SOLSTIC
zahod
zahod sever
vzhod
jug vzhod
Na levi
je prikaz
navidezni
h poti Son
ca po neb
u v raz
ih čas ličnih letn
ih »od str
ani«, na
desni pa
pog
pot led na te
da sta o videli, Sonca sm sov je okoli letnih ča nju Zeml njavanje žarki na Pri krože či ter me Sončevi no jo in da a ta na dnev im pa tega ko dolžina pod kater tudi vpliv m prikazu od kota, je treba nje pa odvisna od ati sp ja. Na Upoštev čju okoli a površ mo površje. eg ob jin v na nje Zeml Sončeveih žarko segreva t Sončev a količina v da je ko se enak ino kot vidimo, lik , zato o površ ja zelo ve rature ob i na manjš ek vator razpored a. Zato so tempe nja tam va lom se po ga žje ležijo bli ki , jih kra ju višje. ek vator količina e enaka o rju (A) pad cej manjš Na ekvato sevanja na pre ijo bližje ega jih, ki lež . Sončev o kot v kra ernemu polu (B) pov ršin sev
i z naše
stojne toč
ke.
B
or ekvat
A
PLA NET
ARN A GEO
GR AFI JA,
KAR TOG
RAF IJA
Geografi pri raziskovalnem delu na geografskem inštitutu
Pomen geografije v družbi se je sčasoma spremenil, a kljub temu jo širša javnost še vedno pogosto dojema kot vedo, povezano predvsem s temami, ki so jih spoznali v osnovni in srednji šoli. Glavni razlog za to je pomanjkljivo poznavanje znanj in spretnosti, ki jih danes premorejo geografi, ter vseh potencialov, ki jih ima geografija pri reševanju sodobnih razvojnih izzivov. Geografsko znanje je bilo prepoznano kot pomembno že v času velikih geografskih odkritij. Že pred desetletji pa geografija ni bila zgolj dobro znan šolski predmet, temveč se je uveljavila tudi kot pomembna znanstvena disciplina na določenih specializiranih področjih, kot sta prostorsko načrtovanje in varstvo okolja. Vendar pa je bilo njeno vključevanje v tovrstno prakso dolgo časa razmeroma omejeno. Danes pa se vse bolj uveljavlja kot pomembna interdisciplinarna veda z veliko širšim spektrom uporabnosti. Zaradi svojega celostnega, povezovalnega pogleda lahko učinkovito odgovarja na številna aktualna vprašanja sodobne družbe – od demografskih sprememb, migracij, gospodarskih procesov, podnebnih sprememb vse do zelenega prehoda in še mnogih drugih izzivov.
15 1. Na kaj| najpogosteje pomisliš, ko slišiš besedo geografija? TAC IJA IN OR IEN2. Zakaj je pogosto težko določiti meje med različnimi pokrajinami?
3. Pojdi na spletno mesto Moja izbira. V spletno okno, ki te sprašuje, kateri poklic te zanima, napiši »geograf«. Izvedel/-a boš še precej več o tem, kdo vse je lahko geograf in kaj vse lahko dela. 8
|
Uvod
vprašanja za ponavljanje in utrjevanje rubrika »Primeri«