D RA ELO ZL VN IČI A CA Površje, s katerega so bili odstranjeni vrhnji deli antiklinal.
Na levi so gube še jasno prepoznavne, na desni pa je prvotna podoba zaradi neenakomernega gubanja in razlamljanja povsem deformirana.
Prelamljanje površja in nastanek grud: kamnine se ob prelomih prelamljajo (zgoraj), prelomljeno površje pa preoblikujejo še zunanji procesi (spodaj).
Nariv (zgornje plasti kamnin so premaknjene proti desni). 38 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Gube pravilnih (levo) in manj pravilnih oblik (desno)
oziroma relief z grudasto zgradbo. V naravi včasih tektonski čok težko prepoznamo, saj zunanji procesi njihove vrhove in robove hitro znižujejo, z odnesenim gradivom pa polnijo dna kotlin. Če se ugreznjeni deli v enotni črti raztezajo desetine ali stotine kilometrov daleč, govorimo o tektonskih jarkih. Iz zraka lahko vidimo, da so tisti deli nagubanih gorovij, ki jih je v osnovi preoblikovalo prelamljanje ter tektonsko dviganje in ugrezanje površja, precej drugačni. Ugreznjene kotline se brez reda menjavajo z dvignjenimi gorskimi čoki, ne vidimo pa nikakršne slemenitve. Takšni deli nagubanih gorovij, kjer prevladujejo grude, so praviloma v starih kaledonskih in hercinskih gorovjih, zlasti v okolici izrazitih tektonskih jarkov. Ta gorovja so se najprej nagubala, v kasnejših geoloških obdobjih pa so marsikje doživela še prelamljanja. Kot lep primer grudastega reliefa se pogosto navaja hribovje Schwarzwald v Nemčiji. Tretji orogenetski proces je narivanje, pri katerem se ena plast kamnin zaradi močnih vodoravnih pritiskov po posebni narivni ploskvi premakne nad drugo, običajno pod položnim kotom. Starejše kamnine se pri tem pogosto narinejo nad mlajše. Dolžina narivov lahko znaša le nekaj metrov, lahko pa tudi več deset kilometrov. Če se narivanje dogaja na zelo velikih razdaljah in so ogromne mase kamnin premaknjene zelo daleč od prvotnega položaja, govorimo o pokrovih. Med orogenezami je za nas najpomembnejša alpidska orogeneza. Imenuje se po Alpah, vendar so z njo nastala vsa mladonagubana gorovja na Zemlji, od Alp do Himalaje in Andov. Alpe so se dvignile na stiku dveh kontinentalnih plošč – Afriške in Evrazijske. V srednjem zemeljskem veku (mezozoiku) sta bili plošči še daleč narazen. Med njima se je razprostiralo velikansko morje Tetis, v katerem so se odlagali ostanki živih bitij in tako sčasoma »pripravili« več sto metrov debele skladovnice morskih sedimentov. Pozneje, v novem zemeljskem veku, sta se plošči že tako približali, da se je začelo gubanje s prelamljanjem in narivanjem, zaradi česar so se dvignile Alpe. Ves nastanek Alp je bil v podrobnostih precej postopnejši in zapletenejši, a za nas je dovolj védenje, da so nastale iz morja Tetis zaradi približevanja dveh litosferskih plošč. Nagubana gorovja so nastajala tudi že v daljni geološki preteklosti, vendar so jih zunanji preoblikovalni procesi do danes že precej uravnali in znižali, zato so se ohranile le njihove »korenine«. Takšna gorovja so kaledonska in hercinska gorovja, ki so nastala v starem zemeljskem veku s kaledonsko in hercinsko orogenezo. Kot »visoka« gorovja so se do danes ohranila le mladonagubana gorovja, nastala v mlajši geološki preteklosti.
Tektonsko delovanje na ozemlju Slovenije
Skoraj vse slovensko površje bi lahko opredelili kot del dveh mladonagubanih gorovij – Alp (s Predalpskim hribovjem) in Dinarskega gorstva. Obe gorovji sta nastali pretežno z gubanjem, kljub temu pa se srečujemo tudi z izrazitimi primeri tektonskega prelamljanja ter ugrezanja in dviganja površja, ki se je razmahnilo predvsem po tem, ko so se Alpe in Dinarsko gorstvo že nagubali. Najlepši primeri ugrezanja so naše kotline – Ljubljanska, Celjska, Velenjska in druge. Značilnih primerov gorskih čokov je manj (npr. Gorjanci). Velikih tektonskih jarkov Ugreznjena Celjska kotlina pa pri nas ne poznamo. Na slovenskem ozemlju imamo tudi številne narive in pokrove, ki pa jih predvsem zaradi zaraščenosti površja v naravi zelo težko prepoznamo in so širši javnosti skoraj neznani. Eden od najizrazitejših primerov je nariv Trnovskega gozda (Trnovski nariv) nad Vipavsko dolino.
1. Kaj je orogeneza? 2. Zakaj v naravi skoraj ne vidimo antiklinal in sinklinal? 3. Z letalom letiš nad neznanim gorskim površjem. Po čem bi ugotovil, ali gre za nagubano ali za grudasto gorovje?
Vulkanizem in potresi Kje se srečujemo z vulkanizmom Vulkansko dejavnost ali vulkanizem smo delno spoznali že pri premikanju litosferskih plošč in pri vročih točkah. Videli smo, da lahko tekoča magma v različnih primerih iz Zemljinega plašča skozi litosfero prodira na površje. Veliko vulkanov ali ognjenikov je nastalo na robovih kontinentalnih plošč, pod katere se podrivajo oceanske plošče. Najobsežnejši tak pas poteka po obeh straneh Tihega oceana, imenujemo ga »ognjeni obroč«. Vulkanizem je značilen tudi za območja razmikanja plošč, ki so večinoma na oceanskem dnu, razen v vzhodni Afriki. Z izjemo vročih točk se torej območja vulkanizma zelo lepo ujemajo s stiki litosferskih plošč. Pri tem moramo vedeti, da je večina vulkanskih izbruhov na oceanskem dnu in jih sploh ne moremo videti.
Različni primeri nastanka vulkanizma: 1 – razmikanje kontinentalne plošče (nastanek vulkanov sredi celin); 2 – podrivanje oceanske plošče pod kontinentalno (nastanek vulkanov na robovih celin); 3 – razmikanje oceanske plošče (nastanek srednjeoceanskih hrbtov); 4 – vroča točka; 5 – podrivanje oceanske plošče pod oceansko (nastanek nekaterih vulkanskih otočij)
1
2 3
4
5
Kako delujejo vulkani Raztaljene kamnine v obliki tekoče magme začnejo prodirati proti Zemljinemu površju iz magmatskega ognjišča, ki leži nekje v litosferi. Ko magma pride do površja, govorimo o izbruhu ali erupciji. Običajno ne prihaja na površje le skozi glavni kanal, ampak tudi skozi stranske. Od trenutka, ko prodre na površje, jo imenujemo lava. Na vrhu vulkana je vulkansko žrelo ali krater. Na pobočjih vidimo različno debele in različno obarvane plasti lave, ki so nastale ob različnih izbruhih, včasih pa v okolici glavnega žrela zasledimo tudi kakšno stransko žrelo. ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 39