D RA ELO ZL VN IČI A CA globokomorski jarek
Podrivanje oceanske plošče pod kontinentalno
danes pred 10 milijoni let
Hi
EVRAZIJSK A P LO Š Č A
mal
aja
pred 38 milijoni let
ekvator
pred 55 milijoni let
pred 71 milijoni let
Potovanje Indije proti severu
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Vzhodnoafriški tektonski jarek v Keniji
Zelo znano območje razmikanja je tudi v vzhodni Afriki. Ugreznina Rdečega morja je razločna meja med Afriško in Arabsko ploščo, novo območje razmikanja pa nastaja na afriškem kopnem, in sicer vzdolž Srednjeafriškega in Vzhodnoafriškega tektonskega jarka. Skrajni vzhodni del Afrike se tu počasi ločuje od preostale celine. Na območju tega razmikanja so velika podolgovata jezera, čez nekaj deset milijonov let pa bo tam morje. Drugi način je primikanje (medsebojno stiskanje) dveh plošč, pri čemer se lahko ena podrine pod drugo ali pa se obe dvigneta in nagubata. Oglejmo si najprej prvo možnost, ki je značilna za stike med oceansko in kontinentalno ploščo. Najlepše primere imamo na obeh straneh Tihega oceana, kjer ležijo značilni globokomorski jarki. Shema je naslednja. Oceanska plošča, ki je precej tanjša in gostejša, se na območju globokomorskega jarka upogne in pod določenim kotom podriva pod precej debelejšo kontinentalno ploščo. Takšno podrivanje imenujemo subdukcija. Ker je oceanska plošča gostejša, jo njena lastna teža vleče v globino, kjer se počasi raztali. Oglejmo si še, zakaj na takšnih stikih prihaja do vulkanizma. Na vrhu vsake oceanske plošče se sčasoma odloži sorazmerno tanka plast usedlin, ki imajo precej manjšo gostoto od same oceanske plošče. Te usedline ob »šivih« skupaj z oceansko ploščo tonejo v Zemljin plašč, se raztalijo in pretvorijo v magmo, ki pa je redkejša od tiste v okolici. Zaradi vzgona se začne ta redkejša magma dvigovati proti površju (na skici je narisana v obliki kapljic, ki se dvigujejo), kjer pride do vulkanskih izbruhov. S takšnim premikanjem plošč druga proti drugi se zaradi pritiskov dvigajo nagubana gorovja (npr. Andi) ali pa nastajajo nova otočja (npr. Japonska). Druga proti drugi se lahko premikata tudi dve kontinentalni plošči, ki se ob stiku dvigata in nagubata. Takšen je primer Himalaje na stiku Indijske in Evrazijske plošče.
Tretji način je zmikanje (drsenje) dveh plošč druga ob drugi, pri čemer se niti ne razmikata niti ne »rineta« druga v drugo. Relief se pri tem ne dviguje, ampak se ob prelomni črti ustvarjajo napetosti, ki se sproščajo s potresi. Večina takšnih stikov je na dnu oceanov, na kopnem pa je najbolj znana prelomnica sv. Andreja v Kaliforniji. Na njej se stikata Tihooceanska in Severnoameriška plošča. Ker prva drsi veliko hitreje (proti severozahodu) kot druga, dajeta vtis, kot da se gibljeta v nasprotnih smereh.
Prelomnica sv. Andreja
Kaj so vroče točke?
Več kot 1000 km dolga prelomnica je znana predvsem zato, ker ob njej ležita velemesti Los Angeles in San Francisco. Oba kraja sta že doživela katastrofalne potrese in neprestano živita v pričakovanju novih. Zato vse stavbe gradijo izrazito protipotresno. Nevarnost potresov je na tem območju res velika. To pa izrabljajo tisti, ki napovedujejo skorajšnje uničenje velemest. Senzacij željni novinarji takšne »novice« radi objavljajo, z znanstvenega vidika pa stvari niso tako preproste. Na to temo so posneli tudi nekaj hollywoodskih filmov, delovanje »zloglasne« prelomnice pa so spoznali tudi otroci, saj se je pri enem od svojih filmskih podvigov vanjo spustil fantazijski junak Superman.
Do večine potresov in vulkanskih izbruhov prihaja na območju stikov litosferskih plošč, vendar obstajajo tudi izjeme. Povezane so s t. i. vročimi točkami, ki so nekakšna »nepravilnost« v teoriji o tektoniki plošč. Najbolj znana vroča točka so Havajski otoki, niz vulkanskih gora, ki se dvigujejo sredi Tihega oceana. Ležijo kar 3200 km od najbližjega stika litosferskih plošč. Le kako so lahko ti velikanski vulkani nastali sredi litosferske plošče, in ne ob njenem robu? To pojasnjuje teorija t. i. vročih točk. Po tej teoriji je pod premikajočo se Tihooceansko ploščo na območju Havajev razmeroma majhno, vendar trajno in izredno vroče žarišče, imenovano vroča točka (angl. hot spot). Iz nje na dno Tihega oceana prodira magma, iz katere je najprej nastal prvi vulkanski otok. Ker se oceansko dno oz. Tihooceanska plošča počasi premika proti severozahodu, se je premaknil tudi nastali vulkan, vroča točka pod ploščo pa je ostala na prejšnjem mestu. Magma je začela kmalu prodirati na površje na drugem delu plošče, in tako je nastal naslednji vulkanski otok.
plošča Juan de Fuca prelomnica
Nastanek Havajskih otokov nad vročo točko
Himalaja in njen nastanek Indija je bila del celine Pangee, ki je skupaj z Avstralijo in Antarktiko ležala precej južno od ekvatorja. Od Azije jo je ločil velikanski ocean (morje Tetis). Ko je pracelina Pangea razpadla, se je začela Indijska plošča premikati proti severu. Izračunali so, da se je premikala s hitrostjo 9 mm na leto in pred približno 50 milijoni let »trčila« v Evrazijsko ploščo. Ker sta obe plošči približno enake gostote, ni moglo priti do pravega pogrezanja (subdukcije). Zato so se v morju odložene sedimentne kamnine na stiku med ploščama nagubale in dvignile v najvišje gorovje na svetu – Himalajo, ki se na severu nadaljuje v visoko planoto Tibet. Večina tega dviga se je zgodila v zadnjih 10 milijonih let. Himalaja se še danes dviguje za več kot 1 cm na leto, kar bi v milijonu let pomenilo nadaljnjih 10 km. Si lahko predstavljate, kakšen cilj bi bil to za alpiniste? Seveda pa se rajši takoj vprašajmo, zakaj Himalaja ni že danes višja. Razlogov je več. Medtem ko se dviguje, jo hkrati znižujejo zunanji procesi. Očitno se širi tudi v širino, in ne le v višino. »Korenine« gorovja pa so se zaradi njegove velikanske mase nekoliko pogreznile v notranjost Zemlje. Zakon globalnega ravnotežja na površju Zemlje pač ne dovoljuje izjem.
Prelomnica sv. Andreja
Dokaz za to teorijo sta lega in starost Havajskih otokov. Razporejeni so namreč v ravnem nizu, pri čemer so bolj oddaljeni otoki sestavljeni iz starejše lave, otok Hawaii, ki naj bi še danes ležal nad vročo točko, pa iz najmlajše. Havaji so eden najbolj znanih primerov vroče točke, vendar obstaja še precej drugih. Podobno naj bi nastala tudi nekatera druga otočja (Azori, otočje Galapagos), vroče točke pa najdemo tudi pod celinami. Najbolj znana leži pod narodnim parkom Yellowstone v ZDA. Delovanje tamkajšnje vroče točke se kaže v slovitih gejzirjih, vročih vrelcih in drugih čudesih tega najstarejšega narodnega parka na svetu.
1. Kaj predpostavlja Wegenerjeva teorija? 2. Zakaj na območjih približevanja litosferskih plošč prihaja do vulkanizma? 3. Na spletnem mestu Google Zemljevidi nastavi sloj satelitskih posnetkov in v iskalno okence napiši kraj Thingvellir na Islandiji. Razloži, kaj si našel na posnetku.
Tibet in gore okoli Mount Everesta v Himalaji 34 | ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE
ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 35