D RA ELO ZL VN IČI A CA
• Kako nastajajo gorovja? • Zakaj je v Sloveniji na kraškem površju kljub obilici padavin tako malo rek? • Zakaj so učinki delovanja vetra v Sahari veliko bolj izraziti kot učinki burje na Primorskem?
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Zgradba Zemlje in njeno površje
Zgradba Zemlje Zemljino površje preoblikujejo notranji in zunanji dejavniki in procesi
Zemljino površje ni ravno, ampak se visoka gorovja na njem menjavajo s kotlinami, rečnimi dolinami, ravninami in drugimi oblikami. Zakaj je tako? Odgovor na to vprašanje je v sočasnem delovanju dveh skupin preoblikovalnih dejavnikov in procesov, ki neprestano spreminjajo površje. Dejavniki so povzročitelji nekega dogajanja (npr. valovanje morja), procesi so dogajanja, ki se po določenih zakonitostih odvijajo zaradi teh dejavnikov (npr. spodjedanje obale), pojavi pa so vidni rezultati teh dogajanj (npr. obalni klifi). Prva skupina so notranji preoblikovalni dejavniki in procesi, ki jih pogosto imenujemo tudi notranje ali endogene sile. Njihov izvor je v notranjosti Zemlje, od koder izhaja toplota, ki »poganja« premikanje Zemljinih litosferskih plošč in v povezavi s tem vulkansko delovanje, potrese ter gubanja in prelamljanja Zemljinega površja. Vse to označujemo tudi kot tektonsko delovanje ali na kratko tektonika. Druga skupina so zunanji preoblikovalni dejavniki in procesi, ki jih imenujemo tudi zunanje ali eksogene sile. Njihov izvor je zunaj Zemlje, mednje prištevamo predvsem delovanje Sonca. Sončeva energija neposredno vpliva na temperaturne razlike na površju in s tem na preperevanje kamnin, posredno pa na kroženje zraka, morske tokove idr. Notranji dejavniki in procesi ustvarjajo gorovja, zunanji dejavniki in procesi pa ta gorovja znižujejo in težijo k temu, da bi bilo površje čim bolj uravnano. Oboji so tako v nekakšnem nenehnem medsebojnem boju za prevlado. Če prevladujejo prvi, je površje gorato, če prevladujejo drugi, je bolj uravnano.
Ognjenik Arenal je prebudil »mesto sreče« La Fortuno Dolgih 400 let po zadnjem izbruhu, vse do 29. julija 1968, je Arenal na severozahodu Skoraj simetrična podoba Kostarike veljal za mirujoč stožčastega vulkana Arenala vulkan. Tedaj pa je ob pol osmih zjutraj brez opozorila eksplodiral s silovito močjo. Tokovi lave, piroklastičnega materiala in strupenih plinov so uničili tri vasi na zahodni strani ognjenika, vasi La Fortuna na vzhodni strani pa so prizanesli. S tem izbruhom je Arenal kar za 40 let postal eden najaktivnejših vulkanov v Srednji Ameriki, če ne celo na svetu. Do leta 2010 so se izbruhi vrstili skoraj vsak dan, rdeči curki lave, ki so se ponoči tako dramatično prelivali po pobočjih vulkanskega stožca, pa so privabljali trume turistov z vsega sveta. La Fortuna je začela postajati simbol zgodbe o preživetju, prilagodljivosti in uspešni preobrazbi v turistično središče. Čeprav so vulkan od leta 2010 naprej razglasili za spečega, je postal dokaz, kako lahko naravna katastrofa uniči in skoraj hkrati tudi prebudi novo življenje. Z edinstveno kuliso vulkana v ozadju, z geotermalnimi vrelci in tropskimi gozdovi v okolici je La Fortuna postala pravi magnet za ljubitelje narave in pohodnike, pa tudi za avanturiste in petičneže. Iz zaspane vasi z manj kot 1000 prebivalci je nastalo živahno mesto s 15 000 prebivalci, ki letno sprejme več kot milijon obiskovalcev, lokalno prebivalstvo pa si s programi trajnostnega turizma prizadeva za ravnovesje med razvojem in varovanjem edinstvenih naravnih danosti.
Ko so bili v prevladi notranji dejavniki in procesi, se je gorovje dvignilo (levo), ko pa so prevladali zunanji dejavniki in procesi, se je znižalo (desno).
VSEBINSKI SKLOPI Zgradba Zemlje Teorija o tektoniki plošč Tektonika v obliki orogenez in epirogenez Vulkanizem in potresi Geološki razvoj Zemlje Vrste kamnin glede na nastanek Zunanji dejavniki in preoblikovalni procesi Rečni relief Ledeniški relief Kraški relief Vetrni relief Obalni relief Antropogeno preoblikovano površje
Preden preidemo na konkretno obravnavo delovanja notranjih in zunanjih dejavnikov in procesov, moramo spoznati notranjo zgradbo Zemlje in z njo povezano teorijo o tektoniki plošč. Ta je osnovni ključ za razumevanje geološke zgradbe, izoblikovanosti površja, vulkanov, potresov idr.
Notranjo zgradbo Zemlje sestavljajo trije koncentrični sloji Notranjo zgradbo Zemlje si najpreprosteje ponazorimo z mehko kuhanim jajcem. Sestavljajo jo namreč trije koncentrični ovoji – Zemljina skorja, plašč in jedro (pri jajcu jajčna lupina, beljak in rumenjak). Zunanja plast je Zemljina skorja, ki nas v marsičem spominja na trdo in krhko jajčno lupino. Zemljina skorja pod celinami oz. kontinenti se tako po sestavi kot po debelini razlikuje od tiste pod oceani. Pri kontinentalni skorji je med kamninami najbolj zastopan granit, pri oceanski skorji pa bazalt. Zemljina skorja je pod celinami nekajkrat debelejša (30–40 km) kot pod oceani (7–10 km). Najdebelejša je pod velikimi gorskimi sistemi, kot so Alpe. Stik med Zemljino skorjo in plaščem je zelo razločen. Imenujemo ga Mohorovičićeva nezveznost ali na kratko kar moho. Poimenovali so jo po hrvaškem znanstveniku, ki je prvi odkril, da potresni valovi tu močno spremenijo svojo hitrost.
Zemljina skorja 8–40 km
Zgradba Zemlje ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE | 29