D RA ELO ZL VN IČI A CA
S 40°
A
B 260° Na skici imamo označeno smer od stojišča proti severu ter položaj dveh točk. Azimut točke A znaša 40 °, azimut točke B pa 260 °.
Orientiranje zemljevida po smereh proti objektom
Še več vaje pa terja gibanje po terenu, ko moramo svoje znanje branja zemljevida in rokovanja s kompasom uporabiti tudi v praksi. Ko smo enkrat določili stojno točko in orientirali zemljevid, se lahko gibljemo v vse smeri. Če pri tem sledimo označenim prometnicam, lahko sproti preverjamo, ali srečujemo vse objekte, ki so prikazani tudi na zemljevidu. Če jih, smo na pravi poti. Orientacija pa postane precej bolj zapletena, če se gibljemo po brezpotju. V takšnih primerih najprej na zemljevidu določimo azimut, to je kot smeri, v katero moramo iti. Ta kot potem s kompasom izmerimo še na terenu in si v daljavi izberemo nek značilen objekt v tej smeri (npr. samotno drevo, senik, vrh vzpetine), ki ga moramo doseči. Ko pridemo do njega, ponovno izmerimo azimut in nadaljujemo v izbrani smeri. Vendar pozor! Tako kot se smučanja ne da naučiti le s prebiranjem navodil, se tudi orientacijo lahko dobro naučimo le s praktičnimi vajami.
S kompasom smo na terenu določili azimut 90 °. Smerna puščica na podstavku nam kaže smer proti drogu s prometnim znakom.
Uporaba digitalnih orientacijskih orodij S pojavom digitalne dobe je vse, kar je povezano z uporabo zemljevidov in orientacijo, doživelo izreden napredek. Na eni strani sta se z razvojem različnih digitalnih orodij izjemno povečali natančnost in vsestranska uporabnost. Na drugi strani pa so nas navigacijske naprave, predvsem na terenu, razvadile do te mere, da izgubljamo osnovno prostorsko predstavo in se z avtom vozimo le še »od točke do točke«, ne da bi sploh zaznavali, kaj je okoli nas. V gorah pa so navigacijske aplikacije na pametnih telefonih lahko za koga tudi nevarno zavajajoče. Gorski reševalci morajo v sodobnem času reševati veliko več neukih in neopremljenih obiskovalcev gora (predvsem tujih), ki se lotevajo zanje prezahtevnih poti preprosto zato, ker jih najdejo na aplikacijah, in ne razmišljajo o njihovi dejanski zahtevnosti. Največji preskok na področju orientacije je pomenila vzpostavitev globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS). To so satelitski sistemi oziroma omrežja satelitov, ki omogočajo natančno določanje položaja kjerkoli na Zemlji. Pogoj za to pa je sprejemnik, ki hkrati prejema signale vsaj štirih satelitov in na njihovi osnovi izračuna naš položaj. Ti sistemi se uporabljajo pri navigaciji v vojski, civilnem letalstvu in mornarici, v cestnem prometu ter na številnih drugih področjih. Med najbolj znane sisteme spada GPS (angl. Global Positioning System), ki ga upravlja ameriška vojska in je najstarejši. Nekateri poznajo zgolj ta sistem, vendar poleg njega delujejo še evropski civilni sistem Galileo ter ruski in kitajski satelitski sistemi. Naprava, ki jo pogosto imenujemo GPS-sprejemnik, običajno sprejema signale tudi iz drugih sistemov. 26 | PLANETARNA GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA
Poglejmo si nekatera področja uporabe globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS). Začnimo z merjenjem razdalj. Nekateri digitalni zemljevidi (npr. na Google Zemljevidi), različne navigacijske naprave in navigacijske aplikacije na pametnih telefonih nam ne omogočajo le iskanja najkrajših poti ter zelo natančnega merjenja razdalj, temveč tudi hipen izračun časa potovanja (peš ali z različnimi prevoznimi sredstvi). Poleg tega nudijo širok nabor dodatnih funkcij, med drugim tudi iskanje črpalk, restavracij in različnih storitev v bližini. Čeprav vsa navedena orodja delujejo podobno, se njihova uporaba lahko razlikuje glede na napravo, programsko opremo ali okoliščine. Zato ne moremo podati enotnih pravil za njihovo uporabo. Poleg tega se možnosti uporabe nenehno spreminjajo, saj tehnologija hitro napreduje. Za ljubitelje hoje po nepreglednih gozdovih ali odmaknjenih hribih pa imajo posebno vrednost navigacijske aplikacije, ki delujejo (tudi) brez spletne povezave (angl. offline). Z njimi lahko uporabnik tudi v odmaknjenem brezpotju določi svoj položaj (stojišče) skoraj do metra natančno. Položaj je na zemljevidu prikazan s posebnim simbolom, običajno s krogcem ali trikotnikom, ki se med posameznimi aplikacijami lahko nekoliko razlikuje. Ker je položaj določen, uporabnik takoj ve, v katero smer mora nadaljevati pot. Če se začne oddaljevati od cilja, ga aplikacija s premikom simbola v napačno smer »opozori«, naj se usmeri nazaj v pravo smer. Različni zemljevidi na spletu in na navigacijskih aplikacijah ponujajo še številne dodatne funkcije: vrisovanje poti, dodajanje zanimivih točk, fotografij ali besedila in še mnogo drugega. Če se nam to zdi prezahtevno, lahko vsaj na izrez poljubnega digitalnega zemljevida s kakšnim od preprostih orodij vrišemo lastne znake za različne geografske vsebine.
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Pogosto pa se zgodi, da ne stojimo v bližini stika dveh prometnic. Tedaj moramo zemljevid orientirati po smereh proti značilnim objektom, ki jih najdemo tudi na zemljevidu (npr. cerkev, samotna hiša, brv). Zamislimo si, da v točko našega stojišča na zemljevidu zapičimo prvo iglo, v točko značilnega objekta v naravi pa drugo iglo. Zemljevid v vodoravnem položaju nato dvignemo čim bližje k očesu in obračamo toliko časa, da se izbrana smer med dvema točkama na zemljevidu ujema z izbrano smerjo na terenu.
Cestna navigacijska naprava GPS nas vodi s sliko in zvokom.
Krogec na zemljevidu nam na navigacijski aplikaciji točno kaže naš položaj sredi gorskega brezpotja v Karavankah (na sliki je prikaz uporabe aplikacije Mapy.com).
Na spletnem zemljevidu lahko s posebnimi znaki dodamo zanimive točke s fotografijami (Google Zemljevidi).
1. Kaj je orientacija na neznanem terenu? 2. Na kaj vse moramo paziti pri določanju geografske širine in dolžine? 3. Izberi si eno od naslednjih treh nalog: na poljubnem spletnem zemljevidu ali na mobilni aplikaciji označi in določi razdaljo med dvema točkama, na digitalni zemljevid dodaj nekaj svojih točk s fotografijami ali pa v izrez digitalnega zemljevida vriši nekaj svojih znakov za različne vsebine.
PLANETARNA GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA | 27