D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Mokrišča Kaj so mokrišča in kako jih delimo
Mokrišča so posebni življenjski prostori, kjer ima ključno vlogo voda. Zaradi obilice vode je stalna čezmerna vlažnost, v njih pa živijo značilne rastlinske in živalske združbe. Spadajo med najproduktivnejše ekosisteme na svetu, zato jih primerjajo s tropskimi deževnimi gozdovi. Ležijo ob rekah, jezerih, na visokih planotah z barji, ob morski obali in drugod. Med najznačilnejša mokrišča sodijo močvirja, barja in morska mokrišča. Človek jih bodisi uničuje (npr. izsuševanje močvirij) Barje s šotnimi mahovi in ruševjem na Pohorju (Lovrenška jezera) bodisi na novo ustvarja (soline, ribniki ipd.). Močvirja se pojavljajo v plitvih kotanjah, ki jih stalno ali občasno zapolnjuje voda. So nekakšna zadnja faza razvoja jezer, saj nastajajo z njihovim zaraščanjem od bregov proti sredini. Pogoja za njihov nastanek sta neprepustna plast ali plast stalno zamrznjenega zemljišča, ki preprečuje, da bi voda prenikala v večjo globino, in dovolj vlažno podnebje. Zato jih je največ na severu Evrazije in Severne Amerike, najdemo pa jih tudi drugod. Močvirja lahko nastanejo iz slepih rokavov rek, ki se s prekinitvijo dotoka vode sčasoma spremenijo v mrtve rokave ali mrtvice. Posebna močvirja so značilna za ustja rek oz. delte, kjer se sladka voda že meša s slano. Močvirja imajo bujno rastlinstvo. Odmrli rastlinski ostanki hitro in v celoti razpadejo, močvirska voda pa je zaradi velike količine organskih snovi temnejše barve. Če pa ti ostanki zaradi pomanjkanja kisika ne razpadajo več, se začnejo kopičiti in spreminjati v šoto. Iz močvirij tako nastanejo barja. Na barjanskem površju najdemo šotne mahove, pod njimi pa včasih tudi več metrov debelo plast nerazpadlih ostankov šotnih mahov oz. šote. Barja med deževjem nabreknejo in barjanska površina se dvigne, med sušo pa upade. Pomembna so tudi morska mokrišča s slano ali polslano vodo ob nizkih obalah. Razširjena so v lagunah, v deltastih izlivih rek, na nizkih obalah z velikimi razlikami med plimo in oseko, na območjih nekdanjih solin itd. Ob slovenski obali imamo takšna okolja v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah. Za nekatere obale tropskih in subtropskih morij so Morsko mokrišče s slanoljubum rastlinstvom v ustju Neretve (Hrvaška) značilne mangrove.
Mangrove ob obali Karibskega morja (Panama)
Kakšen je pomen mokrišč Človek se njihovega pomena dolgo ni zavedal. V njih je videl le leglo bolezni ali neuporabna zemljišča. V imenu »napredka« je izsuševal predvsem močvirja, čeprav je s tem okolju naredil nepopravljivo škodo. Mokrišča namreč opravljajo več pomembnih funkcij hkrati. So najboljši naravni regulator vodnih tokov, ki med deževjem ali topljenjem snega zadržuje del vode in preprečuje poplave v nižjih delih, med sušo pa je pomembna vodna rezerva. Z izsuševanjem močvirij in regulacijo rečnih strug je človek sicer pridobil nove obdelovalne Caño Negro je zaradi biotske raznovrstnosti in čezmejnega ekološkega vpliva eno površine, vendar je s tem uničil najpomembnejših mokrišč v Srednji Ameriki. naravne »zadrževalnike« vode in skrajšal pot večjim količinam vode, ki zdaj hitro odtečejo naprej in poplavljajo v nižjih delih porečij. Močvirja oz. njihove rastline so obenem prvovrstna naravna čistilna naprava za odpadne vode. Mokrišča so lahko tudi vir pitne vode ali rekreacijsko območje. V zadnjem stoletju so jih v Evropi uničili več kot polovico, potem pa so se počasi zavedeli njihovega ekološkega pomena. Mnoga so zavarovali kot pomemben del naravne dediščine, ponekod pa so že ustvarili razmere za ponovni nastanek že izsušenih mokrišč ob rekah.
Kaj so mangrove? Mangrove so poseben tip grmičastega in drevesnega rastlinstva, ki ga gradi več sto rastlinskih vrst. Uspevajo v plitvinah nekaterih tropskih morij in na nizkih obalah, ki jih med plimo zalije morska voda. Na svetu uspeva veliko različnih vrst mangrov, vse pa med oseko pokažejo značilne zračne korenine. Z mangrovami porasle obale so za človeka tako rekoč neprehodne. Najlepše primere takšnih obal so marsikje že zavarovali pred človekovimi posegi.
152 | VODOVJE
1. Kaj so mokrišča? 2. Kdaj iz močvirja nastane barje? 3. Kakšna bo po tvojem mnenju vloga mokrišč v prihodnosti?
VODOVJE | 153