D RA ELO ZL VN IČI A CA
Pomen in onesnaževanje podtalnice Podtalnica je izjemno pomembna kot vir pitne vode, saj se samo v Sloveniji prek vodovodov z njo oskrbuje več kot polovica prebivalcev. V primerjavi s površinskimi vodami je bolje zavarovana pred onesnaženjem s površja, ko pa se enkrat onesnaži, lahko ostane neuporabna tudi desetletja. Večina naših območij podtalnice je v prodnih in Onesnaževanje podtalnice peščenih nanosih na dnu ravnin, kotlin in dolin, kjer je zgoščenega tudi največ prebivalstva (npr. Ljubljansko polje, Dravsko polje). Prav zato je tam nevarnost onesnaženja podtalnice toliko večja. Onesnažujejo jo neurejena odlagališča odpadkov (še posebej v gramoznicah), naselja, industrija in druge dejavnosti. Zanjo še posebej nevarno je intenzivno kmetijstvo z uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Njihove ostanke namreč padavinska voda izpira in odnaša v podtalnico. V Sloveniji je z nitrati in pesticidi najbolj onesnažena podtalnica v severovzhodnem delu države, kjer je njena gladina plitvo pod površjem, intenzivno izrabljenim za kmetijstvo.
Na kmetijsko zelo pomembnih prodnih nanosih v severovzhodni Sloveniji je podtalnica plitvo pod površjem (Ravensko).
1. Kakšna je razlika med skalno vodo in podtalnico? 2. Kaj lahko opazujemo v vodnjakih (v zvezi s spreminjanjem vremena)? 3. Na spletnem portalu Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) pri temah in projektih poišči razdelek za vode in ugotovi, kakšne podatke lahko tam najdeš.
A VN A LO ČIC DE AZLI R
nagnjenima neprepustnima plastema, govorimo o ujeti ali arteški vodi. Voda običajno vstopi v takšen vodonosni sloj precej daleč stran (npr. v bližnjih gorah), kjer obe plasti ležita tako, da omogočata vstop padavinske vode mednju. Arteška voda je pod pritiskom, vendar nima izhoda. Če prevrtamo zgornji neprepustni sloj, brizgne na površje in nastane arteški vodnjak. Takšne vodnjake najdemo predvsem v suhih delih Avstralije, pa tudi na drugih celinah.
Jezera Kako delimo jezera Jezera so z vodo napolnjene kotanje na kopnem, ki nimajo neposrednega stika z morjem. Lahko jih delimo po različnih kriterijih. Navedli bomo le nekaj najpomembnejših. V osnovi ločimo naravna in umetna jezera. Prva so nastala z naravnimi procesi, Kratersko jezero Pinatubo (Filipini) druga pa so plod človekovih dejavnosti. Najprej bomo spoznali naravna jezera. Glede na dotok in odtok vode ločimo dva glavna tipa – pretočna jezera in jezera brez pretoka. Za pretočna jezera je značilen stalen dotok in odtok vode. Takšno je npr. Bohinjsko jezero, ki je le nekakšna »vmesna postaja« Save Bohinjke. Zaradi močnega pretoka pozimi ne zamrzne prav dosti. V nasprotju z njim ima Blejsko jezero šibek pretok, zato toliko lažje zamrzne. Jezera brez pretoka so lahko v žrelih ugaslih vulkanov in jih imenujemo kraterska jezera (npr. Kratersko jezero v ZDA). Številna jezera brez pretoka so v puščavah, kjer se napajajo le s padavinsko vodo Veliko slano jezero (ZDA) ali pa se vanje izlivajo puščavske reke. Ker nimajo odtoka, se v njih kopičijo soli, zato so slana (npr. Čadsko jezero v Afriki, Veliko slano jezero v ZDA). Glede na nastanek jezerske kotanje ločimo vglobljena in zajezitvena jezera. Pri prvih je jezerska kotanja nastala s poglobitvijo površja (zaradi tektonike ali erozijskega delovanja), pri drugih pa z zajezitvijo odtoka vode z različnimi nanosi (ledeniškimi morenami, rečnimi nasutji ipd.). Med vglobljenimi jezeri so najobsežnejša tektonska jezera, ki Tektonsko Ohridsko jezero (Severna Makedonija) so nastala v tektonskih kotlinah in jarkih. Po navadi so zelo globoka (npr. jezera v tektonskih jarkih vzhodne Afrike, Bajkalsko jezero v Sibiriji, Ohridsko jezero v Severni Makedoniji). Jezerske kotanje lahko nastanejo zaradi delovanja različnih vrst erozije. Takšna so npr. ledeniška erozijska jezera (npr. Triglavska jezera). Med zajezitvenimi jezeri so najpogostejša ledeniška akumulacijska jezera, ki so nastala za čelnimi morenami na območjih nekdanje poledenitve. Največ jih je na severu Evrazije in Severne Amerike. Finska je znana kot dežela tisočerih jezer, saj jih je tam skoraj 100 000. Pogosta so tudi v gorskih dolinah. Akumulacijsko Ptujsko jezero
148 | VODOVJE
VODOVJE | 149