D RA ELO ZL VN IČI A CA
Tekoče vode so zelo pomemben element naravnega okolja. Nanj vplivajo z neposrednim učinkovanjem na površju v obliki denudacijskih in akumulacijskih procesov. Glavne značilnosti posameznih delov rečnega toka smo si že ogledali pri poglavju o rečnem reliefu. Na tem mestu velja predvsem poudariti zakonitost, da se rečni pretok s prehodom iz zgornjega prek srednjega v spodnji tok reke praviloma povečuje, če pa ob kateremkoli delu reke pride do prekomernih padavin, lahko nastanejo poplave. Pri nekaterih daljših rekah, ki prečkajo območja s suhim podnebjem (npr. Nil) ali velika namakalna območja (npr. Amu Darja), ki »poberejo« precej vode, pa je pretok v spodnjem toku reke manjši ali pa reka celo presahne. Tekoče vode zelo pomembno vplivajo tudi na nastanek in razširjenost prsti, še bolj jasno razvidno pa na rastlinsko odejo. Kar se tiče njihovega pomena za človeka, bomo na prvem mestu izpostavili, da so tekoče vode nepogrešljiv vir sladke vode. Ustrezna vodna oskrba je bila že od prazgodovine eden od osnovnih pogojev za človekovo bivanje. Zato ne preseneča, da so najstarejše civilizacije in državne tvorbe nastale ob velikih rekah, ki so omogočale nemoteno oskrbo z vodo ne le za pitje, ampak tudi za namakanje. V preteklosti je človek pitno vodo zajemal neposredno iz izvirov, potokov in rek ter iz vodnjakov. Danes se čedalje več ljudi z njo oskrbuje prek vodovoda. Čeprav je teoretično na Zemlji dovolj pitne vode za vse, so njeni viri neenakomerno razporejeni, zato je ponekod (zlasti v manj razvitih državah) že primanjkuje ali pa je oporečna, kar je ena od največjih težav najrevnejših držav. Pitna voda je postala strateška dobrina 21. stoletja. Poraba sladke vode na prebivalca je največja v razvitih državah: ljudje v mestih je porabijo tudi od 150 do 250 litrov na dan (gospodinjska opravila, uporaba sanitarij itd.). Prihodnje vojne se verjetno ne bodo več toliko bíle le za energijske vire in surovine, ampak tudi za vire pitne vode. Tekoče vode so za človeka zelo pomembne tudi glede gospodarske rabe. Človek jih že tisočletja s pridom uporablja na različne načine. V daljni preteklosti so bile tekoče vode zelo pomembne kot vir za namakanje kmetijskih zemljišč. Najstarejše človeške civilizacije so se razvile prav ob rekah, ki so omogočale gradnjo namakalnih sistemov (Nil v Egiptu, Evfrat in Tigris v Mezopotamiji). Danes se za namakanje porabi okoli dve tretjini vse porabljene vode. Zaradi prevelikih odvzemov nekatere reke sploh ne dosežejo več morja, na čedalje večjih površinah pa se pojavlja zasoljevanje prsti. Reke so bile od nekdaj pomembna prometna pot. Na nekaterih manj obljudenih območjih so poleg letalskega prometa še danes skoraj edina prometna vez s svetom (Amazonija, sibirske reke). V sodobnem času po njih večinoma poteka tovorni promet, pri katerem na večje razdalje prevažajo podobno blago kot po morju (nafto, premog, rude, gradbeni material, kmetijske pridelke ipd.). Marsikje so z zgraditvijo rečnih kanalov povezali rečna omrežja (npr. Ren– Majna–Donava v Nemčiji). Tekoče vode so tudi pomemben vir energije. V preteklosti so njihovo energijsko moč izrabljali za pogon mlinov, žag, naprav v obrtnih delavnicah ipd. Danes to energijo skoraj v celoti izkoriščajo hidroelektrarne in jo pretvarjajo v električno energijo. Postale so četrti najpomembnejši energijski vir Življenje v podsaharski vasi se odvija okoli vaškega vodnjaka človeštva. V razvitih industrijskih državah so (Burkina Faso). najprimernejše lokacije za hidroelektrarne večinoma že izrabili, zato jih zdaj največ gradijo v državah v razvoju. Hidroenergija ima v primerjavi z drugimi viri številne prednosti, saj je obnovljiv, čist in razmeroma poceni vir. Po drugi strani pa ima gradnja akumulacijskih jezer vrsto negativnih posledic za okolje, poleg tega se lahko jezera že v nekaj desetletjih zapolnijo z rečnimi nanosi. V sodobnem času je precej porasel pomen rek za turizem in rekreacijo, še posebej v razvitih državah. Ob rekah se odvija čedalje več rekreativnih Zbiralnik za namakalno vodo v Španiji dejavnosti, kot so čolnarjenje, športni ribolov ipd. 144 | VODOVJE
Nekatere reke so med turisti priljubljene zaradi križarjenja (npr. Nil, Volga) ali naravnih znamenitosti (npr. Viktorijini slapovi, Niagarski slapovi, slapovi Iguazú).
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Pomen tekočih voda za naravo in človeka
Slapovi Iguazú (Iguaçu) so ena največjih južnoameriških naravnih znamenitosti (Argentina, Brazilija).
Onesnaževanje tekočih voda Zaradi sodobnega načina življenja in gospodarskih dejavnosti so reke vse bolj izpostavljene onesnaževanju. Človek je z regulacijo rečnih strug, gradnjo jezov in drugimi posegi zmanjšal naravne samočistilne sposobnosti rek. Še pred nekaj desetletji so reke same razkrojile in nevtralizirale onesnaževanje, potem pa so prevelike obremenitve z odpadnimi vodami in različnimi težko razgradljivimi kemičnimi snovmi presegle njihove samočistilne sposobnosti. Posledica je onesnaženost rek. Reke so v primerjavi s stoječimi vodami sicer manj občutljive za onesnaževanje, saj se njihova voda hitro izmenja (obnovi), vendar je količina odpadnih voda prav v njih največja. Njihovi glavni onesnaževalci so odpadne vode naselij (zlasti večjih mest), industrija, rudarstvo, turizem, energetski objekti in onesnažen zrak. V razvitih državah je bila v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja onesnaženost rek zelo velika, potem pa so jo s strožjo zakonodajo in različnimi postopki čiščenja odpadne vode zmanjšali. Države v razvoju si tega v veliki meri še ne morejo privoščiti, zato imajo ponekod veliko bolj onesnažene reke. Z drugimi besedami lahko rečemo, da so se razvite države prej začele zavedati pomena trajnostne rabe vodnih virov. Zaradi onesnaženosti svojega vodovja so bile v to enostavno prisiljene, na voljo pa so imele tudi dovolj sredstev. V državah v razvoju je stanje lahko precej drugačno, saj se morajo marsikje še vedno najprej boriti za osnovno preživetje, za trajnostno rabo vodnih virov pa se pogosto težko najde dovolj volje in sredstev. Zaradi čedalje večje ozaveščenosti tamkajšnjega prebivalstva, ki je rezultat lažje dostopnosti do informacij prek digitalnih medijev, in udejstvovanja okoljevarstvenikov (domačih in tujih) se je tudi v državah v razvoju v zadnjih letih zelo povečala zavest o nujnosti trajnostne rabe vodnih virov. Nakopičeni odpadki v rečnem kanalu ob revni četrti v Mumbaju (Indija)
1. V čem se povirje razlikuje od povodja? 2. V čem se mešani rečni režimi razlikujejo od enostavnih? 3. Na spletnem mestu Atlas voda poišči seznam slojev in obkljukaj meni Vodni območji, porečja in povodja. Ugotovi, katero porečje je največje. VODOVJE | 145