D RA ELO ZL VN IČI A CA
1. Kaj sestavlja svetovno morje? 2. Zakaj so morski tokovi pomembni preoblikovalci podnebja? 3. Z orodjem Google Earth poišči na Zemlji vseh pet oceanov in skušaj potegniti meje med njimi.
Tekoče vode na Zemljinem površju Rečna omrežja, porečja in povodja
razvodnica
povirje
p o r e č j e
Rečni sistem, porečje, povirje in razvodje
142 | VODOVJE
Med tekoče vode prištevamo potoke in reke različnih velikosti. Oglejmo si nekatere glavne pojme, povezane z njimi. Rečni sistem ali rečje je omrežje, ki ga sestavlja glavna reka s svojimi pritoki. Celotna površina, s katere tekoče vode (površinske in podzemne) odtekajo po istem rečnem sistemu, je porečje. Porečja imenujemo po imenih glavnih rek (npr. Mura – Pomurje, Soča – Posočje itd.). Posočje je torej celotna površina, od koder se tekoče vode stekajo v Sočo. Skrajni zgornji del porečja, kjer glavna reka šele nastane iz več izvirnih krakov, je povirje. Razvodje je ozemlje, kjer se vode raztekajo v različne smeri, v porečja različnih rek. To ozemlje torej pomeni mejo med dvema porečjema. Primer razvodja med Posavjem in Podravjem so na primer Karavanke. Severno od
njih tečejo površinske in podzemne vode v Dravo, južno od njih pa v Savo. Navidezna črta, ki razmejuje dve porečji, je razvodnica. V gorskem svetu potekajo razvodja oz. razvodnice po slemenih, zato je njihovo določanje zelo preprosto. Bolj zapleteno je v dolinah in nižinah, kjer razvodnice potekajo po ravnem površju. Najbolj zapleteno je na krasu, kjer se reke raztekajo v različna porečja pod površjem – in tega ne moremo videti. Za določitev podzemnih razvodnic so potrebne raziskave s pomočjo sledilnih poskusov, npr. z barvanjem ponikalnic. Povodje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje. Sestavljeno je iz več porečij, imenuje pa se po morju, v katero se reke izlivajo. V Sloveniji imamo veliko porečij, a le dve povodji – jadransko in črnomorsko. Manjše jadransko povodje obsega porečja Soče in drugih primorskih rek, večje črnomorsko povodje pa porečja preostalih rek (Save, Kolpe, Drave, Mure idr.).
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Največji viri onesnaževanja morja so na kopnem. V stokilometrskem obalnem pasu živi vsaj polovica človeštva. Morje onesnažujejo odpadne vode, ki jih prinašajo reke, in drugi odpadki s kopnega. Glavni onesnaževalci so kmetijstvo, industrija in komunalne odplake mest. Pomembno je tudi onesnaževanje morja iz zraka, ki je prav tako onesnažen zaradi kopenskih virov onesnaževanja. Onesnaževanje z nafto je v novejšem času postalo najbolj opazen in razširjen pojav onesnaževanja Odpadki na obali Karibskega morja površine morja. Najpogostejše je na območjih podmorskega črpanja nafte in na glavnih svetovnih ladijskih poteh. Že majhne količine razlite nafte lahko prekrijejo velikanske morske površine in ogrozijo življenje v morju, nesreče velikih tankerjev pa povzročajo prave okoljske katastrofe. Ker so glavni viri onesnaževanja morja na kopnem, lahko človek zaščiti morje predvsem z zmanjševanjem kopenskih virov onesnaževanja. Ukrepanja ob večjih katastrofah, kot so razlitja nafte, so zelo draga in imajo omejene učinke.
Vodni pretok in rečni režimi Vodnatost rek lahko merimo na različne načine. Na vodomernih postajah s posebnimi napravami neprekinjeno spremljajo višino ali vodostaj vode. Izmerjene višine vode v strugi nato »preračunajo« v vodni (rečni) pretok, ki je najboljši kazalnik vodnatosti. To je količina vode, ki na določenem mestu steče skozi prerez rečne struge v eni sekundi. Izrazimo jo v m3 na sekundo ali v litrih na sekundo. Na podlagi večletnih merjenj (vsaj 15–20 let) lahko izračunamo povprečne pretoke po posameznih mesecih in jih prikažemo s posebnimi grafi – hidrogrami. Spreminjanje (nihanje) pretoka vode čez leto, ki je posledica različne količine padavin, taljenja snega in ledu ter izhlapevanja, imenujemo rečni (pretočni) režim. Seveda pri tem ne upoštevamo le nihanja v enem letu, ampak povprečje v daljšem časovnem obdobju (več let). Na nihanje pretoka prek leta lahko vpliva eden Dežni režim Snežni režim ali več podnebnih dejavnikov. V zvezi s tem ločimo Rižana (Kubed) Mura (Gornja Radgona) 2 2 tri skupine rečnih režimov – enostavne, mešane in kombinirane. Pri enostavnih rečnih režimih vpliva na pretok le en dejavnik. Če imajo reke največji pretok med 1 1 deževjem, je to dežni ali pluvialni režim. Če ga imajo med topljenjem snega, gre za snežni ali nivalni režim. Tretja možnost je ledeniški ali glacialni režim 0 0 z največjim pretokom med taljenjem ledu. V Sloveniji J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D rek z ledeniškim režimom ni. Dežni in snežni režim Pri mešanih rečnih režimih vplivata na pretok dva Snežno-dežni režim Dežno-snežni režim podnebna dejavnika – pri nas sta to topljenje snega Sava Dolinka (Jesenice) Kolpa (Metlika) 2 2 spomladi in deževje jeseni. Zato imajo rečni pretoki dva viška in dva nižka. Označba režima je sestavljena iz dveh besed (sneg, dež), pri čemer prva označuje pomembnejši dejavnik. Če je zaradi topljenja snega 1 1 izrazitejši spomladanski višek, govorimo o snežno-dežnem ali nivalno-pluvialnem režimu, če pa je zaradi deževja izrazitejši jesenski višek, govorimo o 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D dežno-snežnem ali pluvialno-nivalnem režimu. Večina Snežno-dežni in dežno-snežni režim naših rek ima mešane režime.
Kako najlaže razlikujemo snežno-dežni in dežno-snežni režim v Sloveniji? V Sloveniji mešani rečni režimi niso ravno »šolsko« pravilni, zato jih najlaže razlikujemo tako, da smo bolj pozorni na nižke kot pa na viške. Snežno-dežni režim si najlaže zapomnimo po tem, da ima glavni nižek pozimi. Temperature v visokih gorah so namreč tedaj globoko pod ničlo in zadržujejo taljenje snežne odeje. Tak režim imajo zgornji tokovi alpskih rek Soče, Save in Savinje. Dežno-snežni režim pa ima glavni nižek vedno poleti, ko je manj padavin in zaradi višjih temperatur intenzivno izhlapevanje. Je najpogosteje zastopan rečni režim v naši državi.
Kombinirani rečni režimi so značilni za daljše reke, pri katerih se podnebne in druge razmere vzdolž toka tako spreminjajo, da se zvrsti več različnih rečnih režimov. To lahko opazimo že pri reki Savi, ki ima od izvira do Ljubljane snežno-dežni, naprej pa dežno-snežni režim, še bolj pa pri velikih rekah, ki tečejo skozi zelo različna podnebna območja (npr. Misisipi, Nil). VODOVJE | 143