Se Se v v
OjaOja šiošio KuKr ur oš oš
io io
Severno Severnoekvatorialni tokekvatorialni tok
Zahodnoavstralski Zahodntooakvstralski tok
VzVhzoho dndono av av toktok strsatra ls k ls k i i
ki ktoi tkok gugeulsels BeBnen
BraBzraz ilskilsk i toi to k k
tok ski k livski to a Z liv Kanars ZSaeve Kanarski tok S ev r no sk ki to e e i i k n l r n o vato r i a k sk tok ekvatoriatolnki i to J u k to k Južno žn ek o e vato r i a l n i to k k vat o r i a l n i to k ovov oldotldt ) tkok mbmbki)ktio HuHeuruejrsujs (P (P
Severnoekvatorialni tok Severnoekvatorialni tok Ekvatorialni protitok Ekvatorialni protitok torialni tok Južnoekvaatorialni tok Južnoekv
k i to t s k i to k n k a l at nt s no tla ernoa er
AgAg ul ul h ah a š k ši k i t otko k
D RA ELO ZL VN IČI A CA
ribrib Ka Ka k k to to skiski nijnij or or ok ok lif lif i t i t Ka Ka
Aljaš Aljašk k
A VN A LO ČIC DE AZLI R
sksi ktoi tkok dodr or ra ra
La b La b
i tok ( Tok zahodnih vetrov) Antarktični krožžn i tok ( Tok zahodnih vetrov) n o r k i n č i t k r a t An
toplitoktok topli Morski tokovi na Zemlji
topli tok
hladni hladni toktok hladni tok
Kaj prinaša pojav el niño? Ta beseda v španščini pomeni dojenček, vendar nas to ne sme zavesti. El niño je namreč poseben skupek oceanskih in atmosferskih pojavov, ki ljudem ne prinaša veselja. Oglejmo si njegov nastanek. V ekvatorialnem delu Tihega oceana pihajo vzhodni pasati, ki z južnoameriških obal potiskajo toplejšo površinsko vodo proti Indoneziji in Avstraliji. Odpihano vodo ob južnoameriški obali nadomešča hladnejša voda Humboldtovega toka, ki se dviga iz globin in prinaša veliko hranil za plankton. Z njim se hranijo ribe, zato so ob perujski obali izredno bogata ribolovna območja. Vsakih 3 do 7 let pa se razmere dramatično spremenijo. Vzhodni pasati nad Tihim oceanom oslabijo, namesto njih začnejo pihati zahodni vetrovi, ki potiskajo toplo površinsko vodo v nasprotno smer, in sicer od Indonezije do obal Južne Amerike. Humboldtov tok se zato konča prej, ob perujski obali pa naenkrat ni več dotoka hladne globinske vode s hranili, zato ribolov katastrofalno upade. Na južnoameriški obali se nenavadno povečajo temperature in količina padavin, na drugi strani Tihega oceana (Indonezija, Filipini, Avstralija) pa imajo nenavadno hladno morsko vodo in sušo. Vplivi el niña segajo tudi v Afriko in Severno Ameriko in marsikje povzročajo prave naravne katastrofe. Ker se ta pojav dogaja ob perujski obali v času božiča, so ga domačini poimenovali »dojenček« (špan. el niño).
gozdovi. V toplih morjih je veliko živalskih vrst, vendar malo pripadnikov posameznih vrst, pa tudi biomasa (celotna teža organizmov) je manjša, v hladnih morjih pa je število vrst manjše, biomasa pa je večja. Morje je zelo pomemben vir prehrane za človeka. Številne države so bile tako v preteklosti kot danes močno navezane na hrano iz morja, predvsem na ribe. Zaradi prekomernega ribolova na določenih morjih in zakonskih omejitev, s katerimi so posamezne države zaščitile ribje populacije tudi za prihodnje rodove, je postalo pomembno umetno gojenje rib in drugih morskih živali. Človek Umetno gojenje morskih živali je marsikje nekakšen nadomestek za prehrano vse bolj uporablja tudi plankton, alge za ribolov (Črna gora). in drobne rakce iz antarktičnih morij, znane pod imenom kril. Morsko dno je postalo pomemben vir nafte in zemeljskega plina, še zlasti po naftni krizi leta 1973, ki je pospešila raziskovanje priobalnih delov morij in razvoj tehnologije podmorskega črpanja. Danes lahko nafto črpajo že iz globine nekaj sto metrov. Zaradi globalnega segrevanja ozračja in razvoja novih tehnologij se je že začela tekma za odkrivanje novih možnosti črpanja nafte in plina v arktičnih morjih, ki imajo čedalje manj ledu. Morje je tudi pomemben vir drugih rudnin. Najdaljšo tradicijo ima pridobivanje morske soli v solinah. Ponekod v plitvih obalnih morjih izkopavajo tudi pesek, premog in železovo rudo. Izkoriščanje Tanker v singapurskem pristanišču globokomorskih mineralnih virov za zdaj še ne prinaša koristi, vendar so zaloge nekaterih zelo velike. Posebnost so t. i. gomolji nekaterih kovin, ki se v velikosti krompirja pojavljajo na oceanskem dnu. Morje je lahko tudi vir sladke vode, ki jo pridobijo z razsoljevanjem. Postopek je zelo drag, zato ga največ uporabljajo v nekaterih naftnih državah Perzijskega zaliva, ki skoraj nimajo virov sladke vode. Svetovno morje je tudi velikanska prometna pot, ki omogoča povezavo med celinami, predvsem za tovorni promet. Ladijski prevoz velikih količin surovin, energijskih virov in industrijskih izdelkov je najcenejši in tudi edini mogoči transport med celinami. Skoraj polovico morskega prometa opravijo tankerji, ki prevažajo nafto. Ker je zaradi globalnega segrevanja ozračja v Severnem ledenem morju (Arktičnem oceanu) čedalje manj ledu, se ob njegovih azijskih in severnoameriških obalah odpirajo nove svetovne plovne poti. Zelo velik je tudi turistični pomen morij, saj obmorska letovišča sodijo med najbolj priljubljene in obiskane turistične cilje na svetu.
Onesnaževanje morij in prizadevanja za ohranjanje čistega morja
Normalno stanje
Pojav el niño
Vsestranski pomen svetovnega morja Po mnenju večine znanstvenikov je prvo življenje na Zemlji nastalo v morju. Svetovno morje je bilo tako že v najstarejših geoloških obdobjih vir življenja na Zemlji. Danes je največ življenja v površinskem sloju morja, saj je v globljih plasteh vse manj svetlobe. Priobalna morja so zaradi hranil s kopnega biološko produktivnejša od odprtega morja, najproduktivnejši pa so koralni grebeni, ki jih v tem pogledu primerjajo s tropskimi deževnimi 140 | VODOVJE
Čeprav so vodne gmote v svetovnem morju videti neskončno velike in imajo precejšnje samočistilne sposobnosti, je postalo onesnaževanje morij zelo velik problem. Samočistilna sposobnost se namreč od morja do morja razlikuje in je ponekod precej omejena. Svetovni oceani še niso tako onesnaženi kot nekatera zaprta morja ali zalivi, zelo zaskrbljujoči pa so podatki o njihovem onesnaženju z delci razpadajoče plastike. Najbolj vidno onesnaženje predstavljajo smeti, ki jih tokovni obroči oblikujejo v nekakšne ogromne vrteče se »otoke iz plastike«. Skrb pa vzbuja podatek, da je že precej onesnažena večina robnih in sredozemskih morij. Ta so biološko najproduktivnejša in omogočajo največji ulov rib, obenem pa so gospodarsko najpomembnejša glede prometa, turizma in drugih dejavnosti.
onesnaževanje z nafto in morski promet 13 % odlaganje odpadkov v morju 10 %
odtok s kopnega 44 %
onesnaževanje iz zraka 33 % Glavni viri onesnaževanja morij VODOVJE | 141