D RA ELO ZL VN IČI A CA
SONČEVI ŽARKI
SONČEVI ŽARKI
sev ern severni tečajnik i te čajn ik sev ern i po severni povratnik vra tnik
23.5°
SONČEVI ŽARKI
0°
90° 66.5°
severni tečajnik severni povratnik
23.5°
ekvator
0°
južni povratnik
23.5°
južni tečajnik
66.5°
90° Položaj Zemlje ob enakonočju 21. marca
Sonce ne vzhaja vedno na vzhodu Za ponazoritev te, na prvi pogled nenavadne trditve si bomo ogledali dogajanje na severni polobli, kjer živimo. Navidezno gibanje Sonca po nebu se skozi leto spreminja z letnimi časi. Kot smo že videli, je severna polobla poleti bolj obrnjena proti Soncu kot južna. Zato ima Sonce ob poletnem solsticiju (21. junija) precej daljšo navidezno pot po nebu in opoldne doseže bistveno višjo točko kot ob zimskem solsticiju (21. decembra). Poletni dnevi so zaradi tega daljši. Ker ima Sonce ob poletnem solsticiju daljšo pot in se dvigne višje, ne vzide točno na vzhodu, temveč nekoliko bolj proti severovzhodu. Prav tako ne zaide točno na zahodu, ampak nekoliko bolj proti severozahodu. Ob zimskem solsticiju se dogaja ravno obratno: Sonce vzide nekoliko bolj proti jugovzhodu, se dvigne nižje in zaide nekoliko bolj proti jugozahodu. Sonce dejansko vzide točno na vzhodu in zaide točno na zahodu le ob obeh enakonočjih. POLETNI SOLSTICIJ POLETNI SOLSTICIJ
ENAKONOČJE ZIMSKI SOLSTICIJ
zahod
jug
EKVINOKCIJ ZIMSKI SOLSTICIJ
sever vzhod
zahod
vzhod
Na levi je prikaz navideznih poti Sonca po nebu v različnih letnih časih »od strani«, na desni pa pogled na te poti z naše stojne točke.
Pri kroženju Zemlje okoli Sonca smo videli, da sta dolžina dneva in noči ter menjavanje letnih časov odvisna od kota, pod katerim padajo Sončevi žarki na površje. Upoštevati pa je treba tudi vpliv tega kota na segrevanje Zemljinega površja. Na spodnjem prikazu vidimo, da je kot Sončevih žarkov na območju okoli ekvatorja zelo velik, zato se enaka količina Sončevega sevanja tam razporedi na manjšo površino kot v krajih, ki ležijo bližje poloma. Zato so temperature ob ekvatorju višje.
B
A
ekv ato ekvator r
23.5°
ekvator
južn
i po vpovratnik ratn južni ik
66.5°
južn
i te
čajn južni ik tečajnik
90° 14 | PLANETARNA GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA
Po 21. decembru se dnevi na severni polobli znova začnejo daljšati, medtem ko se na južni polobli začnejo krajšati. 21. marca Zemlja znova doseže položaj, ko Sončevi žarki padajo pravokotno na ekvator. Takrat nastopi spomladansko enakonočje na severni in jesensko enakonočje na južni polobli. Na severni polobli se s tem začne pomlad, na južni pa jesen. Po 21. marcu pa vse do 21. junija se dnevi na severni polobli daljšajo, na južni pa krajšajo.
SONČEVI ŽARKI
Sončevi žarki 21. junija padajo lad zi m a pom pravokotno na severni povratnik 21. junij 21. december (23,5° severno od ekvatorja), kar označuje začetek poletja na severni polobli. Na južni polobli pa se sočasno dogaja nasprotno: 21. junija je tam zimski a ravnini k e Sončev obrat, najkrajši dan v t p i l ek p ole letu. Sončevi žarki padajo pod tj e jese n najmanjšim kotom, kar označuje začetek zime. Na južnem tečajniku 23. september (66,5° južno od ekvatorja) Sonce Položaj Zemlje pri njenem kroženju okoli Sonca ob štirih ključnih datumih. tisti dan sploh ne vzide – nastopi Nagib Zemljine vrtilne osi pri tem ostaja nespremenjen. polarna noč. Tudi tukaj velja: bolj ko se pomikamo proti južnemu 90° polu, daljša je polarna noč. Na sev ern i te južnem polu traja polarna noč čajn ik sev 66.5° ern prav tako pol leta. i po v ratn Po 21. juniju severna polobla postopoma prejema ik vse manj Sončevega obsevanja, medtem ko ga južna ekv ato r polobla prejema vse več. Dnevi na severni polobli se 23.5° krajšajo, na južni pa daljšajo. 23. septembra Zemlja južn i po vra doseže položaj, ko sta obe polobli enakomerno tnik 0° obsijani s Soncem. Sončevi žarki padajo pravokotno južn na ekvator, zato sta dan in noč na celotnem planetu i te čajn 23.5° ik enako dolga – po 12 ur. Ta dan nastopi enakonočje ali ekvinokcij. Na severni polobli se s tem dnem 90° 66.5° začne jesen, na južni pa pomlad, zato govorimo Položaj Zemlje ob Sončevem obratu 21. junija o jesenskem enakonočju (na severni polobli) in 90° spomladanskem enakonočju (na južni polobli). Po 23. septembru se na severni polobli dnevi 66.5° severni tečajnik še naprej krajšajo, medtem ko se na južni polobli daljšajo. 21. decembra na severni polobli nastopi severni povratnik 23.5° zimski Sončev obrat ali zimski solsticij. V tem času je južni pol najbolj nagnjen proti Soncu, zato južna ekvator polobla prejema največ Sončevega obsevanja. 0° Sončevi žarki takrat padajo pravokotno na južni povratnik (23,5° južno od ekvatorja). Na južni polobli južni povratnik 23.5° se s tem začne poletje, na severni pa zima. Na območjih južno od južnega tečajnika južni tečajnik (66,5° južno) nastopa polarni dan, ki traja različno 66.5° dolgo – dlje ko gremo proti južnemu polu, daljši je. 90° Medtem na območjih severno od severnega tečajnika Položaj Zemlje ob enakonočju 23. septembra nastopa polarna noč, prav tako različne dolžine, na 66.5° severnem polu traja kar pol leta. 90°
Polarna noč v norveškem mestu TromsØ.
A VN A LO ČIC DE AZLI R
21. marec
Položaj Zemlje ob Sončevem obratu 21. decembra
Na ekvatorju (A) pade enaka količina Sončevega sevanja na precej manjšo površino kot v krajih, ki ležijo bližje severnemu polu (B). PLANETARNA GEOGRAFIJA, KARTOGRAFIJA IN ORIENTACIJA | 15