D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Mali in veliki vodni krog
V okviru stalnega kroženja vode na Zemlji razlikujemo dva vodna kroga. Mali vodni krog je kroženje vode med svetovnim morjem, ozračjem in svetovnim morjem. Od vode, ki izhlapi iz svetovnega morja, se je 90 odstotkov v obliki padavin vrne neposredno vanj, tako je krog zaključen. Preostala voda gre kot vodni hlapi v ozračju nad kopno, kjer sodeluje v velikem vodnem krogu med svetovnim morjem, ozračjem, kopnim in svetovnim morjem. Skupaj z vodo, ki je izhlapela s kopnega, pada v obliki padavin večinoma na kopno, od tam pa se prek rečnega odtoka vrača v oceane. Posledici takšnega kroženja vode sta dve. Prva je stalno obnavljanje količin vode: v rekah se lahko obnovi v nekaj dneh, v večjih jezerih pa v več letih. Drugo je stalno obnavljanje kakovosti ali samočistilna sposobnost vode. Onesnažena voda se očisti sama, vendar lahko to traja zelo dolgo.
To so (običajno bolj plitvi) deli priobalnih morij, ki se zajedajo v kopno (npr. Tržaški zaliv kot del Jadranskega morja). Oznaka zaliv se zaradi zajedanja globoko v kopno uporablja tudi za določena morja (npr. Mehiški zaliv). Pri tem ločevanju si z geografskimi imeni žal ne moremo vedno pomagati. Na obeh straneh Arabskega polotoka imamo na primer dva izrazita zaliva, vendar se eden imenuje Perzijski zaliv, drugi pa Rdeče morje. Morske ožine so zoženi deli morja med dvema Panamski prekop iz zraka kopnima površinama in povezujejo eno morje (ali ocean) z drugim. So zelo pomembne za pomorski promet (npr. Bospor in Dardanele med Črnim in Sredozemskim morjem). Označujemo jih tudi z izrazi vrata (npr. Gibraltarska vrata), preliv (npr. Magellanov preliv) ipd. Nekatera morja ali oceani so bili še pred stoletjem ali dvema ločeni z ozkimi pasovi kopnega. Človek je prek njih zgradil umetne prekope in tako odprl nove, precej krajše morske poti (Panamski, Sueški prekop).
Najpomembnejši lastnosti morske vode sta temperatura in slanost Med fizikalnimi lastnostmi je najpomembnejša temperatura. Morska voda se segreva skoraj izključno od sončnega sevanja, pri čemer se razmere v površinskem sloju zelo razlikujejo od tistih v globljih plasteh. Prispelo sončno energijo namreč vpija (absorbira) le površinski sloj. V globlje plasti prodre čedalje manj sončnih žarkov, zato so tam temperature nižje in z globino še padajo. Ker je voda zelo slab prevodnik, se lahko toplota prenaša v globlje plasti le z navpičnim premeščanjem vodnih gmot. Temperatura pomembno vpliva na gostoto morske vode. Mrzla voda je gostejša, zato se pomika globlje k dnu morskih kotanj. Površinski sloj se torej segreva in ohlaja neposredno od energije Sonca, globinski sloji pa le z navpičnim kroženjem vodnih gmot. Segrevanje površinskega sloja je neposredno odvisno od kota, pod katerim padajo sončni žarki, zato je najmočnejše v tropskem pasu, proti poloma pa se zmanjšuje. Zaradi delovanja morskih tokov in neenakomerne razporeditve kopnega in morja obstajajo tudi veliki odkloni. Največji je v severovzhodnem delu Atlantskega oceana zaradi Severnoatlantskega toka, ki dovaja toplo vodo iz Mehiškega zaliva daleč na severovzhod. Morska voda se segreva in ohlaja veliko počasneje kot ozračje. V zmerno toplem pasu so njene temperature na površini najvišje šele konec poletja ali zgodaj jeseni, najnižje pa konec zime ali zgodaj spomladi. V tropskih in polarnih morjih je letno nihanje temperatur površinske vode skoraj zanemarljivo, v zmerno toplem pasu pa znaša okoli 10 °C. To je še vedno nekajkrat manj kot pri letnem nihanju temperature zraka na kopnem.
Mali in veliki vodni krog
Kaj pomenijo pojmi ocean, morje, zaliv in morska ožina
20°
20°
40° 60°
30°
At la
40°
60°
n
i ts k
oc
I nd
ean 40°
50°
ij s k
io
80°
c n
136 | VODOVJE
0° 10° 20°
ea
a
60° ni ocean č i rkt 70°
An t
Največji del svetovnega morja sestavljajo oceani, in sicer trije največji – Tihi ocean ali Pacifik, Atlantski ocean ali Atlantik in Indijski ocean. K oceanom prištevamo tudi Arktični ali Severni ocean okoli severnega pola med Severno Ameriko in Evrazijo ter morja okoli Antarktike, s skupnim imenom Antarktični ali Južni ocean. Morja so večinoma robni deli oceanov, od katerih so dokaj jasno ločeni (s polotoki, otoki ali podvodnimi vzpetinami). Glede na geografsko lego razlikujemo več vrst morij. Večinoma ležijo na robnih delih oceanov, nekaj jih je tudi v notranjosti celin, med otočji in podobno. Posebej bomo izpostavili robna morja, ki ležijo na robu celin, od oceanov pa jih ločijo polotoki ali otoki (Severno, Barentsovo, Južnokitajsko), in sredozemska morja, ki ležijo med dvema celinama (med Evropo in Afriko, med Severno in Južno Ameriko). Robna morja včasih težko ločimo od zalivov.
80°
100°
80° 120°
90° 100°
140° 120°
Tih
io
160°
ce a
n 140°
160°
180°
pod 0 °C 0,0–4,9 °C
5,0–19,9 °C 10,0–14,9 °C
15,0–19,9 °C 20,0–24,9 °C
25,0–26,9 °C 27 °C in več
Povprečne letne temperature površinskega sloja svetovnega morja
Razmejitev Antarktičnega, Indijskega, Tihega in Atlantskega oceana VODOVJE | 137