D RA ELO ZL VN IČI A CA
Vodovje na Zemlji, njegov pomen in trajnostna raba vodnih virov Vodovje ali hidrosfera je eden najpomembnejših sestavnih delov geosfere in ima izjemen pomen tako za naravo kot za človeka. Življenje na Zemlji se brez vode namreč ne bi moglo razviti v takšni obliki, kot ga poznamo danes, vodovje pa pomembno vpliva tudi na vsa danes živeča bitja in na vse nežive elemente geosfere. V največji meri ga sestavlja svetovno morje, za naš planet pa so pomembne tudi vode na kopnem. Pri slednjih bomo obravnavali tekoče vode na površju, podzemne vode, jezera in mokrišča. Ledene gore v Antarktičnem oceanu Za Zemljo pogosto uporabljamo ime Modri planet, saj gledano iz vesolja deluje kot vodni planet. Kar 70,8 odstotka njenega površja pokriva svetovno morje, 29,2 odstotka pa kopno. Skupaj z vodnimi površinami na kopnem in s stalno zaledenelim površjem pokrivajo vodne površine kar tri četrtine našega planeta. Pri tem moramo upoštevati, da je velika večina vode v oceanih, na kopnem je vode le skoraj neznaten delček. Ker so poleg morja slana tudi številna jezera, je delež slane vode znotraj skupne količine vode na Zemlji zelo velik. Večina sladke vode na Zemlji je v obliki ledu (ledena pokrova na Antarktiki in Arktiki, visoka gorovja), nekaj manj pa v obliki podzemne vode. Samo dober odstotek sladke vode najdemo drugod na kopnem (v rekah, jezerih, mokriščih) in v ozračju. V rečnih strugah je le 0,006 odstotka vse sladke vode, pa vendar so reke marsikje bistvenega pomena za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, za namakanje kmetijskih površin, za industrijo, za pridobivanje energije in tudi kot plovna pot. Ne preseneča, da so ob vsem tem marsikje čezmerno izkoriščene in zelo onesnažene.
• Kje je po tvojem mnenju več vode, na površju ali pod njim? • Česa bo človeštvu v prihodnosti bolj primanjkovalo – nafte ali vode? • Ali naj močvirja še naprej izsušujemo ali naj jih ohranimo takšna, kot so?
Katere so posebnosti velikih sibirskih rek? Čez skoraj neizmerna prostranstva Sibirije teče izjemno veliko rek, a pri geografiji največkrat posebej izpostavljamo tri najpomembnejše veletoke: Ob (z Irtišem), Jenisej in Leno. Po dolžini in obsegu porečij spadajo med največje na svetu, njihova posebnost v svetovnem merilu pa je smer njihovega toka. Vsi tečejo po vijugastih poteh od juga Sibirije proti severu, kjer se izlivajo v robna Prebivalci Surguta tradicionalno spremljajo morja Arktičnega oceana. Na tej premikanje rečnega ledu po Obu. poti prečkajo po večini skoraj neposeljena območja tajge in tundre, kjer imajo ključno prometno vlogo. Sibirija je izredno bogata z naravnimi viri, kar je ob rekah že v preteklosti spodbudilo razvoj rudarskih in industrijskih mest ter manjših postojank. Poleti so sibirski veletoki prave »vodne avtoceste«, po katerih poteka večina tovornega prometa. Pozimi pa zaradi dolgotrajnega mraza globoko zamrznejo in se začasno spremenijo v ledene prometnice, ki omogočajo promet s cestnimi vozili. V prehodnem obdobju – ob taljenju spomladi ali nastajanju ledu jeseni – so prometno skoraj neuporabne. Spomladi na teh rekah prihaja do zelo izrazitega pojava, ki ga v takšnem obsegu drugod po svetu ne poznajo. Ledeni pokrov se namreč najprej stali na jugu. Ko reka s plavajočimi kosi ledu teče proti severu in naleti na še zamrznjene odseke, se tam ustvari ledena zapora. Takšni »zamaški« z nagrmadenim ledom ponekod povzročijo velike poplave.
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Vodovje
Svetovno morje
VSEBINSKI SKLOPI Svetovno morje Tekoče vode na Zemljinem površju Podzemne vode Jezera Mokrišča
vode na kopnem 3,5 %
sladka voda 2,5 %
drugo 1,2 %
podzemna voda 30,1 % svetovno morje 96,5 %
Vodne zaloge na Zemlji
slana voda 97,5 %
Razmerje med slano in sladko vodo na Zemlji
led 68,7 %
Sladka voda na Zemlji
Zaradi izrednega pomena, ki ga ima vodovje za človeka, se danes še posebej izpostavlja vprašanje kakovosti voda. Strokovnjaki jo merijo z različnimi metodami, s katerimi ugotavljajo kemijsko in ekološko stanje voda. Ker se je kakovost voda zaradi prekomernih obremenitev marsikje v svetu že močno poslabšala (ne le pri tekočih vodah na površju, ampak tudi pri drugih sestavnih delih vodovja), se je sodobni človek začel zavedati pomena trajnostne rabe vodnih virov. Slednja pomeni upravljanje z vodami na način, da z njimi zadovoljujemo sedanje potrebe, obenem pa ne ogrožamo zmožnosti prihodnjih generacij, da bodo tudi one lahko zadovoljile svoje potrebe.
VODOVJE | 135