D RA ELO ZL VN IČI A CA
Značilne prsti po svetu Najpomembnejši pedogenetski dejavnik na svetovni ravni je podnebje, na lokalni ravni pa so pogosto v ospredju drugi dejavniki. Ker se na svetu srečujemo z nepregledno množico najrazličnejših prsti, so strokovnjaki na tem področju že večkrat skušali narediti red in so posamezne prsti s sorodnimi lastnostmi združevali v skupine prsti. Tudi teh je veliko preveč, da bi na tem mestu obravnavali vse, zato se bomo v nadaljevanju omejili le na izbor šestih skupin prsti, ki spadajo med najbolj zastopane na svetu in so obenem tesno povezane s podnebjem. Naš pregled bomo naredili v smeri od ekvatorja proti poloma. Enotna svetovna klasifikacija prsti WRB Ker se prsti po svetu močno razlikujejo, ne preseneča, da so posamezne države ustvarile svoje lastne klasifikacije prsti, dolgo pa se ni mogla uveljaviti enotna klasifikacija, s katero bi se strinjali povsod po svetu. (Izraz klasifikacija pomeni razporeditev v skupine glede na enake ali podobne lastnosti.) Konec 20. stoletja pa se je znanstvenikom končno le uspelo dogovoriti za enotno svetovno znanstveno klasifikacijo prsti, ki so jo v kasnejših letih še dopolnili. Imenuje se klasifikacija WRB (angl. World Referent Base, v prevodu »podlaga za klasifikacijo prsti na svetovni ravni«). Pomeni zelo splošno in odprto klasifikacijo, ki omogoča prilagajanje klasifikacijam posameznih držav. Temelji na lastnostih prsti, in sicer predvsem na tistih, ki so pomembne za kmetijsko rabo. Prav iz te klasifikacije bomo za našo obravnavo izbrali šest značilnih skupin prsti.
feralsoli arenosoli kambisoli černozemi podzoli kriosoli druge skupine prsti
Nekatere izbrane značilne skupine prsti po svetu
122 | PRSTI IN RASTLINST VO
Feralsoli so značilni za vroče in vlažno podnebje v tropskem in delno subtropskem pasu, kjer so visoke temperature in veliko padavin. Najbolj so značilni za ekvatorialno podnebje, nekoliko manj za savansko in vlažno subtropsko podnebje. Gre za globoke prsti, ki so zaradi obilice padavin večinoma močno izprane. Bogate so z železovimi in aluminijevimi oksidi, ki jim dajejo rdečkasto ali rumenkasto barvo, pa tudi z močno preoblikovanimi glinenimi minerali (kaolinitom). Za kmetijsko rabo so slabo primerne. Arenosoli so značilni predvsem za puščavska, polpuščavska in tudi nekatera obalna območja v tropskem, subtropskem in zmerno toplem pasu. Gre za globoke prsti z malo organskih snovi, v katerih prevladujejo peščeni delci. Zelo so občutljive za vetrno erozijo. Za kmetijsko rabo so zelo slabo primerne, vendar lahko z namakanjem in gnojenjem na njih nastanejo uporabna kmetijska zemljišča. Kambisoli so značilni predvsem za podnebne tipe v zmerno toplem pasu, vendar jih na različnih matičnih podlagah najdemo tako rekoč po vsem svetu. Med šestimi izbranimi skupinami prsti, ki jih obravnavamo, so najmanj vezani na podnebje. Njihovo ime izhaja iz latinske besede cambiare (spreminjati), kar opozarja na njihovo prehodno naravo med slabo in bolj razvitimi prstmi. Praviloma so to rjavo obarvane prsti z zmerno razvitim profilom, v katerem je z glino obogaten horizont B. Vsebujejo zmerno količino hranil in so praviloma primerne za kmetijstvo, pogosto pa potrebujejo gnojenje ali apnenje. Zaradi svoje velike razširjenosti po svetu, še posebej na območjih velikih svetovnih zgostitev prebivalstva, imajo zelo velik pomen za preživetje človeštva. Med kambisole uvrščamo tudi velik del prsti, ki jih najdemo v Sloveniji. Černozemi so najbolj značilni za kontinentalno polsuho podnebje (v zmerno toplem pasu), kjer je razširjena visokotravna stepa. Največkrat jih najdemo na vetrnih sedimentih, v Panonski nižini na primer na puhlici. Imajo globok in temen horizont A, obogaten z organsko snovjo. Navzven zato delujejo kot »črne« prsti, od tod iz ruščine tudi njihovo ime. Dobro zadržujejo vodo in so zelo primerni za kmetijstvo. Območja s černozemi spadajo med najboljša kmetijska zemljišča na svetu, še posebej so ugodna za pridelavo žitaric. Imajo velik pomen za prehrano človeštva, saj pridelke s teh območij izvažajo po vsem svetu. Podzoli so najbolj značilni za zmerno hladno podnebje (v zmerno toplem pasu), najdemo pa jih tudi drugod po svetu. Pod površjem so stalno zaliti s podzemno vodo ali pa se ta kapilarno dviguje v samo prst. V teh kislih prsteh so lepo razvidni horizonti. Minerali, hranila in organska snov se izpirajo iz zgornjih horizontov in odlagajo v iluvialnem horizontu B. Nad njim je zelo lepo razvit eluvialni horizont E, ki je zaradi izpranosti dobil pepelnato sivo barvo in daje
A VN A LO ČIC DE AZLI R
in energije). Na Zemlji imamo zelo različne ekosisteme (npr. travnike, gozdove, polja itd.), lahko pa tudi Zemljo kot celoto obravnavamo kot en sam ekosistem. Prsti imajo v večini ekosistemov izredno pomembno funkcijo, saj opravljajo nekatere ekosistemske storitve, ključne za obstoj človeka in celotno življenje na našem planetu. Oglejmo si nekaj najpomembnejših. Prsti so življenjski prostor za številne organizme (od deževnikov in žuželk do bakterij in gliv), ki razgrajujejo mrtve rastline in živali v organske snovi. Omogočajo rast rastlin, ki zagotavljajo hrano za ljudi in živali. Pomembno vlogo imajo pri zadrževanju vode, ki jo za svoj obstoj potrebujejo rastline. To je še posebej pomembno za obstoj kmetijstva na sušnih območjih. Prsti pomagajo pri uravnavanju pretoka vode nad in pod površjem. Delujejo tudi kot naravni filter za vodo, saj zadržujejo različna onesnaževala in s tem ohranjajo kakovost vodnih virov. Prsti omogočajo kroženje in zadrževanje hranil (dušik, kalij, fosfor, kalcij, magnezij idr.), ki so nujna za rast rastlin. V prsteh se shranjuje tudi ogljik, s čimer pomagajo zmanjševati koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju in tako vplivajo na podnebje. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da so prsti tudi osnova za kmetijstvo, gozdarstvo in druge človekove dejavnosti, s katerimi se preživljajo stotine milijonov prebivalcev našega planeta.
Feralsol (Etiopija)
Arenosol, na katerem so z namakanjem nastala obdelovalna zemljišča (Maroko).
Rjava distrična prst v Sloveniji spada v skupino kambisolov.
Černozem v Panonski nižini (Romunija) PRSTI IN RASTLINST VO | 123