D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Profil in horizonti prsti
Vpliv človeka, ukrepi za izboljšanje rodovitnosti in degradacija prsti
V naravi največkrat vidimo le površinsko plast prsti ali kvečjemu njene zgornje sloje, v spodnje pa običajno nimamo vpogleda. Profil celotne prsti dobimo z navpičnim prerezom skozi prst, od površja do matične podlage. Izkopati moramo dovolj globoko jamo, lahko pa si pomagamo tudi s prerezi skozi prst, ki nastanejo ob graditvah cest ali različnih zgradb. V profilu prsti vidimo različne, večinoma vodoravne plasti, ki se razlikujejo po barvi in drugih lastnostih. Imenujemo jih horizonti prsti. Meje med njimi običajno niso tako jasne, da bi lahko med posameznimi horizonti »potegnili črto«, ampak gre pogosto za postopne in težko določljive prehode. Horizonti prsti se izoblikujejo šele po dolgotrajnem delovanju različnih pedogenetskih procesov. Med njimi so poglavitni trije. Prvi je razpadanje matične podlage. Drugi je razgrajevanje odmrlih rastlinskih in živalskih ostankov (nastajanje humusa), ki so predvsem v zgornjem sloju. Tretji je premeščanje mineralnih in organskih delcev znotraj prsti. Na to vpliva predvsem delovanje padavinske vode, ki drobne glinaste in organske delce ter raztopljena hranila za rastline odnaša oz. izpira iz zgornjih horizontov in jih odlaga v spodnje horizonte. Oglejmo si profil razvite prsti, ki je nastala v idealnih razmerah (uravnano ali blago nagnjeno površje, dovolj vlažno podnebje, dovolj časa za razvoj prsti). Od zgoraj navzdol se je razvilo šest značilnih horizontov, ki jih označujemo z velikimi črkami: O – organski horizont: sestavlja ga sveža ali delno razkrojena organska snov, nastala z razgradnjo odmrlih rastlinskih in živalskih ostankov; A – humozni horizont: sestavljajo ga mineralni delci, premešani z organsko snovjo; E – eluvialni horizont: zaradi izpiranja so iz njega odneseni glinasti in organski delci ter hranila za rastline; Odnašanje oz. spiranje drobnih delcev iz B – iluvialni horizont: zaradi odlaganja se v njem kopičijo snovi, izprane zgornjih horizontov in njihovo odlaganje oz. kopičenje v spodnjih horizontih iz horizontov A in E; zaradi delovanja padavinske vode C – horizont preperele matične podlage oz. preperina; R – nepreperela matična podlaga.
Človek na različne načine vpliva na prsti. Njegov vpliv je tako negativen kot pozitiven. Ponekod prsti povsem uniči (npr. pri graditvi prometnic ali širjenju naselij), drugod jih ustvarja na novo. Takšne prsti imenujemo antropogene. Najdemo jih na vrtovih in njivah. Človeštvo že tisočletja izvaja različne ukrepe za izboljšanje rodovitnosti prsti. Z različnimi oblikami obdelovanja spreminja predvsem strukturo prsti in meša zgornje horizonte. Z gnojenjem in S kulturnimi terasami človek preprečuje pretirano odtekanje vode in odnašanje prsti (Kitajska). dodajanjem organskih snovi vnaša v prst dodatne snovi, ki povečajo rodovitnost. Priporoča se čim več gnojenja z naravnimi gnojili. Z uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev proti škodljivcem se sicer poveča pridelek, vendar obenem močno onesnažuje prst. Če ta leži nad zalogami podzemne vode, ostanki zaščitnih sredstev in neporabljena hranila onesnažujejo tudi vodne vire. Če so prsti preveč kisle, jim človek dodaja apno. Če so premalo zračne in zato težke za obdelovanje, jim dodaja pesek. Na prst vpliva tudi s spreminjanjem pedogenetskih dejavnikov. Če je površje prestrmo, gradi kulturne terase, s čimer preprečuje odtekanje vode in erozijo. Če so prsti prevlažne, jih izsušuje z gradnjo odvodnih jarkov in s tem povečuje njihovo rodovitnost. Če so presuhe, jih namaka, vendar se lahko prsti po dolgotrajnem namakanju zasolijo. Če odstrani rastlinsko odejo, jih izpostavi odnašanju zaradi tekočih voda in vetra. Izraz degradacija prsti pomeni slabšanje njene kakovosti oz. osiromašenje. Do tega lahko pride zaradi delovanja človeka ali po naravni poti. Sem lahko prištejemo tudi erozijo prsti, to je odnašanje vrhnjih horizontov prsti ali prsti v celoti zaradi delovanja tekočih voda in vetra. Erozija prsti je zelo hud svetovni problem. Človek jo je močno pospešil z odstranjevanjem rastlinske odeje (zlasti gozda) in s pridobivanjem novih obdelovalnih površin. Rastlinstvo je prsti varovalo pred odnašanjem in zagotavljalo organsko snov za humus. Preprečevanje erozije prsti obsega niz različnih ukrepov, kot so že omenjena graditev kulturnih teras, oranje v smeri plastnic (in ne v smeri nagiba pobočja), urejanje erozijskih jarkov in hudourniških strug, zatravljanje, pogozdovanje, postavljanje zaščitnih pregrad proti vetrni eroziji (nasadi drevja Erozija prsti in matične podlage (Ukrajina) in grmovja v ravni črti, graditev umetnih vetrobranov).
Na večini Zemljinega površja razmere niso tako idealne, da bi se razvili vsi horizonti. To še posebej velja za mlade oz. slabo razvite prsti, kjer horizont A (brez horizonta O) neposredno prehaja kar v horizont C.
Kaj pa G – glejni horizont? O A
E B
C
R
Idealiziran profil prsti s šestimi horizonti 120 | PRSTI IN RASTLINST VO
Pri profilu prsti običajno navajamo prej omenjene osnovne horizonte O, A, E, B, C in R, ker so najpogosteje zastopani v večini okolij na Zemlji. Ob posebnih pogojih pa so prisotni tudi drugi, redkeje zastopani horizonti, ki jih označujemo z drugimi črkami. Med njimi bomo izpostavili glejni horizont, ki ga označujemo s črko G. Pojavlja se pod horizontom A le v okoljih, kjer voda zastaja in je prisotno trajno zasičenje z vodo. Največkrat je to na poplavljenih in močvirnih območjih oziroma tam, kjer je gladina podtalnice zelo visoka. Ker ni dovolj kisika za normalno aerobno razgradnjo organskih snovi, se v prsteh odvijajo posebni procesi. Barva tega horizonta je običajno temna, siva ali modrikasto sivkasta, lahko pa ima tudi kakšne druge odtenke, odvisno od vrste prisotnih snovi. Zaradi stalnega zadrževanja vode so prsti s horizontom G praviloma dokaj slabo primerne za kmetijstvo. Na njih najbolje uspevajo močvirne rastline in kislo travinje.
Pomen prsti za življenje na planetu in njihova vloga v ekosistemih Prsti imajo izreden pomen za obstoj življenja na Zemlji, saj so ključni dejavnik za preživetje človeka in številnih drugih organizmov v različnih ekosistemih. Vsak ekosistem je sistem, ki na določenem območju vključuje tako vse žive organizme (rastline, živali, mikroorganizme) kot njihovo neživo okolje (prst, vodo, zrak). Oboji so v tem sistemu povezani, delujejo kot funkcionalna celota in vplivajo drug na drugega (npr. prek kroženja snovi PRSTI IN RASTLINST VO | 121