D RA ELO ZL VN IČI A CA
Prsti imajo različne lastnosti V vsaki prsti so pomešani različno veliki delci. Razmerje med njihovimi deleži oz. razmerje med peskom, meljem in glino imenujemo tekstura ali zrnavost prsti. Pri nekaterih prsteh je največji delež peska, pri drugih melja, pri tretjih pa gline. Če nobena od teh kategorij ni prevladujoča, ampak so vse tri zastopane enakomerno, govorimo o ilovnatih prsteh. Za rast kulturnih rastlin so najugodnejše. Tekstura je zelo pomembna lastnost, saj na različne načine vpliva na rodovitnost prsti. Druga pomembna lastnost je struktura ali sestava prsti. Pokaže nam, kako in v kolikšni meri so peščeni, meljasti in glinasti delci med seboj povezani v posebne skupke ali strukturne agregate. Oblika, velikost in obstojnost teh skupkov močno vplivajo na kroženje vode in zraka ter na organizme v prsti in s tem na njeno rodovitnost. Dobra struktura prsti (skupki ne smejo biti ne preveliki ne premajhni) namreč zagotavlja, da je prst dovolj rahla za razraščanje korenin, tako da je rastlinam omogočen dostop do vode, zraka in hranil, ter da so v njej ugodne tudi razmere za življenje mikroorganizmov in nastajanje humusa. Pri nekaterih prsteh se mineralni delci ne povezujejo, zato jih imenujemo brezstrukturne prsti. Barva prsti ni njena najpomembnejša lastnost, je pa najbolj vidna. Sama po sebi nam o kakovosti prsti ne pove prav dosti. Barvni odtenki so lahko zelo različni, od črne in temno rjave prek rdeče, oker in rumene do sive in skoraj bele. Barva je lahko nekakšen ključ za ugotavljanje drugih lastnosti prsti. Črna ali temno rjava barva pomenita višjo vsebnost humusa in boljšo rodovitnost, vendar ne vedno, rdeča in oker označujeta prisotnost železovih oksidov, bela je posledica izpiranja glinenih delcev v globlje plasti, siva pa procesov, ki potekajo brez prisotnosti kisika. Kadar govorimo o reakciji prsti, imamo v mislih njeno kislost ali bazičnost. Večini kulturnih rastlin najbolj ustrezajo prsti nevtralne reakcije, ki niso Prsti na barju so (po dežju) črne barve, a to še ne pomeni, da so tudi odlične za kmetijsko rabo. niti prekisle niti preveč bazične. Preveč kislo prst nevtraliziramo z apnenjem, preveč bazično pa zakisamo z žveplom.
Pedogenetski dejavniki in njihov pomen Nastanek in razvoj prsti imenujemo pedogeneza, dejavniki, ki na to vplivajo, pa so pedogenetski dejavniki. Najpomembnejši so matična podlaga, podnebje, relief, organizmi in čas. Matična ali kamninska podlaga je zelo pomembna predvsem v začetnih fazah razvoja prsti, saj se prst razvije iz njene preperine. Pozneje so lahko pomembnejši vplivi drugih dejavnikov (zlasti podnebja). Manj razvite, mlade prsti imajo tako še veliko fizikalnih in kemičnih lastnosti matične podlage, bolj razvite, zrele prsti pa bistveno manj. Matična podlaga je lahko živoskalna osnova (npr. apnenec, granit), lahko pa so to različni nanosi tekočih voda, ledenikov, morja ali vetra (npr. prod, pesek, puhlica). V prvem primeru se v prerezu prst (zgoraj) močno loči od preperine in trdne matične podlage (spodaj). Če pa so prsti nastale na sipkih nanosih proda, peska 118 | PRSTI IN RASTLINST VO
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Organske snovi je v prsti zelo malo (običajno manj kot 5 %), vendar ima skupaj z živimi organizmi izjemno pomembno vlogo v biokemičnih zrak procesih, ki omogočajo rast rastlinstva. Organsko snov sestavljajo 25 % mineralni delci odmrli ostanki rastlin in živali, ki jih mikroorganizmi razgradijo v 45 % voda posebno črno ali temno rjavo snov – humus. 25 % Mineralni delci prihajajo v prst s preperevanjem matične podlage, zato imajo večinoma tudi njej podobno mineralno sestavo. Po velikosti organska snov so zelo različni. Če je njihov premer večji od 2 mm, govorimo o 5% skeletnih delcih. Drobnejše delce pa delimo na pesek (premer 2–0,02 Približni deleži osnovnih sestavin prsti mm), melj (premer 0,02–0,002 mm) in glino (premer pod 0,002 mm). v običajni kmetijski prsti Najpomembnejši so minerali glin, saj zaradi svoje majhnosti in drugih lastnosti odločilno sodelujejo pri kemičnih procesih, ki se odvijajo v prsti.
ali puhlice, je prehod med prstjo, preperino in sipko matično podlago (spodaj) postopen in težje določljiv. Vpliv podnebja se kaže predvsem prek temperature in vlažnosti. Pri višjih temperaturah in veliki vlažnosti je močnejše kemično raztapljanje, obilica netopnih ostankov pa v daljših obdobjih omogoča nastanek debele plasti preperine. Tudi vsi drugi kemični in biološki procesi so intenzivnejši, zato se prsti razvijajo hitreje. Pri nižjih temperaturah so vsi procesi manj Rdeča sredozemska prst. Živoskalna matična podlaga iz intenzivni, kar je opazno tudi v slabšem razkroju apnenca se jasno loči od prsti. organskih snovi in nastajanju humusa. Večja temperaturna nihanja in zmrzal povečujejo mehansko preperevanje in s tem omogočajo nastanek debelejše plasti preperine. Podobno vplivata tudi močenje in sušenje zaradi neenakomerne razporeditve padavin. Vlažno podnebje ima za posledico kislo reakcijo prsti. Podnebje vpliva na prst tudi prek rastlinstva, ki je najpomembnejši vir organskih snovi v njej. Na svetovni ravni in dolgoročno gledano je podnebje najpomembnejši pedogenetski dejavnik, na krajevni ravni pa lahko prevlada kateri od drugih dejavnikov. Vpliv reliefa je neposreden ali posreden. Neposredno relief na razvoj prsti vpliva s strmino pobočij. Na strmih pobočjih voda odnaša delce prsti, zato so prsti tam plitve ali pa jih sploh ni. Na blagih pobočjih in ravnih površinah pa se razvijejo debele prsti, saj so tam razmere za njihov razvoj najugodnejše. Posredni vpliv reliefa se kaže prek podnebja oz. Vpliv strmine pobočij na debelino prsti temperaturnih in vlažnostnih razmer, ki so na večjih nadmorskih višinah in osojnih legah precej drugačne kot na manjših nadmorskih višinah in prisojnih legah. Organizmi so vsaj v neznatnih količinah prisotni v prav vsaki prsti. Na razvoj prsti vplivajo tako rastline kot živali, in sicer na zelo različne načine. Še posebej pomembni so mikroorganizmi (zlasti bakterije). Ti odmrle rastlinske in živalske ostanke razgradijo najprej v humus, pri dokončni razgraditvi pa na organske in anorganske sestavine, ki so hranila za rastline. Tako je omogočeno stalno kroženje hranil med prstjo in rastlinstvom. K delovanju organizmov lahko prištejemo tudi človeka, ki z obdelovanjem vpliva na lastnosti prsti. Poseben dejavnik pri nastajanju prsti je tudi čas, v katerem potekajo procesi in součinkujejo različni dejavniki. Nastanek oz. razvoj prsti je zelo počasen proces, traja lahko tisočletja, in ga v času človeškega življenja večinoma ne zaznamo. Vpliv časa je pri različnih procesih zelo različen. V toplem in vlažnem podnebju se prsti razvijajo veliko hitreje kot v hladnem in suhem. Prav tako je njihov razvoj na nesprijetih nanosih hitrejši kot na živoskalni podlagi. Za hiter nastanek najboljših kmetijskih prsti so najugodnejši nanosi tekočih voda, puhlica, lava in vulkanski pepel. Glede na vse te dejavnike lahko govorimo o mladih ali slabo razvitih prsteh ter o zrelih ali razvitih prsteh. Razvita (levo) in slabo razvita prst (desno)
PRSTI IN RASTLINST VO | 119