D RA ELO ZL VN IČI A CA
Prsti in njihovo nastajanje
• Zakaj je prsti najbolj smiselno obravnavati skupaj z rastlinstvom? • Kje so prsti po tvojem mnenju debelejše, v gorah ali v nižinah? • Kje je človek po tvojem mnenju bolj spremenil naravno rastlinstvo – v Evropi ali v Avstraliji?
Kdo je kmetov najboljši prijatelj? Da je pes človekov najboljši prijatelj, je že tisočletja znana modrost. A kmet ima še boljšega prijatelja: to je deževnik. Med živalmi v prsti imajo namreč deževniki posebno vlogo. Po svetu so precej razširjeni, najraje pa imajo vlažno in zmerno toplo podnebje. Poznamo jih veliko vrst. Najmanjši so dolgi le 1 mm. Lahko se izjemno razmnožijo. Na nekem novozelandskem pašniku so ugotovili, da je teža vseh deževnikov v prsti večja od teže vse živine, ki se pase na njem. Ko deževniki rijejo in kopljejo svoje »predore«, »jedo« prst pred sabo, in ta gre skozi njihova prebavila. Tako mešajo Deževniki prst in spreminjajo njeno teksturo, strukturo in kemične lastnosti. Skoraj vsaka njihova aktivnost ugodno vpliva na prst. Charles Darwin je v posebni študiji o deževnikih zapisal, da so imeli v zgodovini sveta morda pomembnejšo vlogo kot katerakoli druga žival. Najboljši kmetov prijatelj je torej deževnik.
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Prsti in rastlinstvo
Prsti
VSEBINSKI SKLOPI Prsti Rastlinstvo
Prst ali tla je preperel del Zemljine skorje, ki se je zaradi delovanja živih organizmov in drugih dejavnikov močno spremenil in pri tem pridobil svojo najpomembnejšo lastnost – rodovitnost. Te sposobnosti, ki rastlinam omogoča rast, to je pridobivanje hranil, vode in kisika, nima nobena druga naravna tvorba. Pri uporabi pojma rodovitnost pa moramo biti previdni. Prsti so rodovitne, če na njih uspevajo kakršnekoli rastline. Nerodovitnih prsti ni. Torej, če na kakem delu Zemljine skorje ni rodovitnosti, o prsteh sploh ne moremo govoriti. V zvezi s kmetijstvom je zato ustrezneje govoriti o kakovosti prsti in njihovi primernosti za kmetijstvo. Prsti v gorah niso primerne za poljedelstvo, gorsko travinje na njih Če kmetijske kulturne rastline na določenih prsteh ne pa razodeva, da niso (povsem) nerodovitne (Črna gora). morejo uspevati, rečemo, da so prsti slabo primerne ali tudi neprimerne za kmetijstvo, ne moremo pa reči, da so nerodovitne. Pa še nekaj. Za neko prst ali tla sicer lahko uporabljamo edninsko obliko, kadar pa govorimo o prsteh na splošno, praviloma uporabljamo množinsko obliko. S tem hočemo poudariti, da prsti tudi na nekem ožjem območju praviloma niso enotne, ampak so raznolike. Prst je tisti del geosfere, kjer se stikajo in prepletajo delovanja atmosfere, litosfere, hidrosfere in biosfere. Nastajanje prsti je dolgotrajen proces. Začne se takoj, ko začnejo razgaljene kamnine na prst površju pod vplivom različnih oblik preperevanja razpadati na večje in manjše kose, ki jih imenujemo preperina. Kamninsko podlago, iz katere je nastala, imenujemo matična podlaga. Iz preperine začne z vrsto zapletenih procesov pod vplivom delovanja živih organizmov, vode, zraka preperina in sončnega sevanja nastajati »prava« prst, ki lahko doseže zelo različno debelino. V prerezu od zgoraj navzdol tako razlikujemo tri različne sloje oziroma plasti. Vrhnja plast je prst, ki vsebuje mineralne delce, izvirajoče iz preperine, in organske snovi. matična podlaga Takšna sestava omogoča rastlinam, da iz prsti črpajo potrebna hranila za svoj obstoj, hkrati pa je ta tudi življenjski prostor številnih živali. Pod prstjo je sloj Prst, preperina in matična podlaga preperine, v kateri ni več organske snovi. Najgloblje, pod preperino, pa je matična podlaga. Sestavljajo jo kamnine različnega nastanka in z različnimi lastnostmi.
Prsti sestavljajo štiri osnovne sestavine To so mineralni delci, organska snov, voda in zrak. V različnih prsteh se njihov delež zelo razlikuje, v običajni rodovitni prsti pa približno polovico prostornine zavzemata voda in zrak. Najdemo ju v porah, vmesnih praznih prostorčkih med trdnimi delci. Delež vode in zraka se neprestano spreminja. Med deževjem ali taljenjem snega voda iz por izriva zrak, zato je njen delež takrat večji, med sušo pa je nasprotno. PRSTI IN RASTLINST VO | 117