D RA ELO ZL VN IČI A CA
London
Krakov
Kashi
Jakutsk
Sheridan Madison
oceansko oceansko
kontinentalno vlažno kontinentalno vlažno
kontinentalno polsuho kontinentalno polsuho kontinentalno kontinentalno suhosuho
zmerno hladno zmerno hladno
gorsko gorsko
Podnebni tipi zmerno toplega pasu
ZDA), oddaljenosti od morja (zlasti v notranjosti Evrazije) ali vpliv gorskih pregrad (npr. ameriški gorati zahod). Odločilen vpliv imajo potujoči cikloni, ki prinašajo največ padavin zahodnim delom celin. Na območju vzhodne Azije se delno še čuti vpliv monsunov. Podnebni tipi so se zato (podobno kot pri subtropskem pasu) izoblikovali predvsem v smeri zahod–vzhod. Pri tem obstajajo precejšnje razlike med Severno Ameriko z veliko gorsko pregrado na zahodu, ki omejuje vpliv oceana in potujočih ciklonov, ter Evrazijo, kjer zaradi nizkega površja vpliv oceana in potujočih ciklonov nemoteno sega daleč v notranjost. Na kopnem delu južne poloble zmerno toplih podnebnih tipov skoraj ni, saj celine (z izjemo Južne Amerike) segajo proti jugu le v subtropski pas. Vreme v zmerno toplem pasu je zaradi vplivanja različnih zračnih gmot (polarnih in tropskih, celinskih in morskih) ter potujočih ciklonov večinoma zelo spremenljivo. Letni časi so izrazitejši kot kjerkoli drugod. Oceansko podnebje je značilno za zahodne dele celin. Najbolj razširjeno je v zahodni Evropi, saj njegov vpliv zaradi nizkega površja sega še stotine kilometrov v notranjost in le počasi prehaja v celinsko podnebje. Temperaturna nihanja čez leto so zaradi vpliva oceana zelo majhna. Poletja so sveža, zime pa relativno blage, saj temperature le redko padejo pod 0 °C. Za to podnebje so značilni stalni zahodni vetrovi Dunedin London °C °C s potujočimi depresijami. Padavin ni veliko, so pa 775 mm 621 mm precej enakomerno razporejene čez vse leto. Nekoliko več jih je pozimi, ko se na ta območja prestavijo poti potujočih ciklonov. Ob gorskih pregradah se njihova 8m količina močno poveča. Za oceansko podnebje so 18 m značilne velika vremenska spremenljivost (tudi čez dan), stalna oblačnost in pogosta megla, padavine pa ne padajo v obliki nalivov, ampak bolj v obliki pogostega pršenja. Značilno rastlinstvo je listnati gozd. V zahodni Evropi so ga večinoma izsekali, zato ga tam nadomešča dokaj bujno travniško rastlinstvo. Klimograma krajev London (Evropa) in Dunedin (Nova Zelandija) Pokrajine z oceanskim podnebjem so zato značilno zelene. To še posebej velja za Britansko otočje, kjer prebivalci kar tekmujejo, kdo bo imel pred hišo lepšo »angleško travo«. Celinsko ali kontinentalno podnebje je v marsičem pravo nasprotje oceanskega. Z oddaljevanjem od oceanov se namreč večajo temperaturna nihanja (čez vse leto in tudi čez dan), manjša se količina padavin, čedalje izrazitejši pa postaja njihov poletni višek. Glede na to lahko razlikujemo kontinentalno vlažno, polsuho in suho podnebje ter zmerno hladno podnebje. Kontinentalno vlažno podnebje je značilno za notranjost (Evrazija) in vzhodne obale celin (Severna Amerika) v zmerno toplem pasu. Na južni polobli tega podnebja skoraj ni. Temperature so odvisne predvsem od geografske širine. Na jugu so poletja še dokaj vroča, proti severu pa čedalje hladnejša. Za oceansko podnebje na Irskem sta značilna stalna oblačnost Količina padavin se zmanjšuje proti notranjosti in bujno travniško rastlinstvo. 112 | PODNEBJE
celin, vendar jih je dovolj, da še uspeva (večinoma) listopadni gozd. Višek padavin je poleti. Padavine so tedaj večinoma konvekcijskega nastanka in pogosto padejo v obliki nalivov, v drugih delih leta pa jih prinašajo na celini že oslabljeni potujoči cikloni. Pozimi so padavine v obliki snega. Kontinentalno polsuho in suho podnebje je značilno večinoma le za osrčja celin. Na območjih, ki so v zavetrju za velikimi gorskimi pregradami, se sušnost le stopnjuje. Od subtropskega polsuhega in suhega podnebja se razlikuje po precej bolj mrzlih zimah (temperature so lahko tudi več mesecev pod 0 °C) in večjih temperaturnih nihanjih prek leta. Količina padavin je majhna. V zvezi s tem razlikujemo kontinentalno polsuho podnebje (250–500 mm padavin), kjer še uspeva stepsko rastlinstvo in ki je za kmetijstvo zelo ugodno, ter kontinentalno suho podnebje (do 250 mm padavin), kjer lahko uspeva le še puščavsko rastlinstvo. Zmerno hladno podnebje zajema širok pas v severnem delu celin, ki se na zahodnih delih Evrazije in Severne Amerike razprostira severno od 60. vzporednika, v vzhodnih delih pa že severno od 50. vzporednika. Na severu sega do julijske izoterme 10 °C, kjer je polarna gozdna meja. Za ta pas so značilna kratka in relativno mila poletja ter dolge in skrajno mrzle zime. Temperature so pod ničlo kar šest do sedem mesecev na leto. (Zimske temperature so zunaj tega podnebja nižje le še na ledenih pokrovih Grenlandije in Antarktike.) Noben drug podnebni tip na svetu nima tako skrajnih temperaturnih nihanj prek leta. (V Jakutsku v Sibiriji so med poletjem in zimo izmerili razliko 62 °C.) Padavin je malo, njihov višek je poleti. Značilno rastlinstvo je iglasti gozd (tajga). Zmerno topla podnebja so za človekovo poselitev različno primerna. Območja oceanskega in kontinentalnega vlažnega podnebja so ponekod zelo gosto poseljena. Na njih najdemo zgostitve prebivalstva nekaterih najrazvitejših držav sveta (Zahodna in Srednja Evropa, ZDA). Kontinentalno polsuho podnebje je zelo pomembno za kmetijstvo, saj obširne stepe v vzhodni Evropi in prerije v ZDA veljajo za najboljša žitorodna območja. Po drugi strani pa so območja nizkotravne stepe, puščavska območja in območja zmerno hladnega podnebja zelo redko poseljena ali neposeljena.
°C
Krakov
678 mm
°C
Madison
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Fort Simpson
806 mm
271 m
217 m
Klimograma krajev Krakov (Evropa) in Madison (Severna Amerika)
°C
Sheridan 359 mm
1146 m
°C
Kashi
86 mm
1309 m
Klimograma krajev Sheridan (Severna Amerika) in Kashi (Azija)
Pokrajina kontinentalnega suhega podnebja v Utahu (ZDA)
Jakutsk
Fort Simpson
133 m
169 m
246 mm
388 mm
Podnebja subpolarnega pasu V subpolarnem pasu vlada le en podnebni tip – tundrsko ali subpolarno podnebje. Značilno je za skrajne severne dele Evrazije in Severne Amerike, kjer gozd zaradi nizkih temperatur ne uspeva več. Dolga in mrzla zima se razteza čez skoraj vse leto, le v poletnem času so temperature nad ničlo, vendar bi to težko imenovali pravo poletje. Kljub temu temperaturna nihanja prek leta zaradi vpliva morja
Klimograma krajev Jakutsk (Azija) in Fort Simpson (Severna Amerika) PODNEBJE | 113