D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Poplave so naravni pojav, pri katerem voda redno ali občasno prestopi bregove prenapolnjene rečne struge, lahko pa tudi izstopi iz jezerske kotanje ali se razlije z morja. Do poplav pride tudi povsod drugod, kjer voda ne more sproti odtekati (na primer v mestih zaradi preobremenjene kanalizacije). Vzroki za rečne poplave so običajno huda neurja s silovitimi nalivi, dolgotrajne padavine ali intenzivno topljenje snega. Na obalnih območjih pa so glavni povzročitelji poplav visoka plima in viharno morje. V Sloveniji so največji problem rečne poplave. V zadnjih Snežni plaz na Kavkazu desetletjih je človek pogosto pozidal najnižje dele dolin, ki so prej delovali kot naravne poplavne ravnice oziroma razlivna območja visokih voda. V zvezi s tem se pogosto uporablja pojem stoletne vode, ki označuje poplavni dogodek, katerega verjetnost po statističnih izračunih znaša enkrat na sto let. Naši predniki so to tveganje upoštevali in na takšnih območjih niso gradili, sodobni človek pa je to pogosto prezrl in se danes na številnih območjih sooča s posledicami. Močnih padavin ni mogoče preprečiti, lahko pa se pred poplavami učinkovito zaščitimo na različne načine. Gradnjo stavb in prometne infrastrukture je treba načrtovati zunaj poplavno ogroženih območij. Kjer je mogoče, Poplave v Žalcu leta 2023 je smiselno zgraditi protipoplavne nasipe, jezove in zadrževalnike. Pomembno je tudi, da ima reka ob svoji strugi dovolj prostora za razlivanje poplavnega vala, s čimer preprečimo, da bi voda ogrožala kmetijske površine ali naselja. Ob tem je priporočljivo čim bolj izkoristiti naravne zadrževalnike, kot so mokrišča. Ko obstaja resna nevarnost poplav, je ključnega pomena pravočasno opozarjanje prebivalstva. V Sloveniji to nalogo opravlja ARSO, ki javnost obvešča o stopnjah ogroženosti s pomočjo barvnih (rdečih, oranžnih, rumenih) opozoril.
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi niso isto kot podnebni tipi
Ljudje toplotne pasove dostikrat enačijo ali zamenjujejo s podnebnimi tipi, kar pa ni pravilno. Toplotni pasovi so velikanska območja, ki se v obliki pasov raztezajo okoli celotnega planeta. Osnova za njihovo določanje je predvsem temperatura zraka. Če bi bila ta odvisna le od geografske širine in posledično vpadnega kota sončnih žarkov, bi bili pasovi med seboj popolnoma vzporedni. Ker pa na njihovo izoblikovanost vplivajo tudi drugi podnebni dejavniki, so si sicer vzporedni, vendar so meje med njimi Največja neposeljena prostranstva na kopnem so v polarnem pasu (Antarktika). pomaknjene ponekod bolj proti severu, drugod pa proti jugu. V osnovi ločimo tropski, zmerno topli in polarni pas, na vmesnih območjih pa še subtropskega in subpolarnega. Tropski ali vroči pas je le eden. Leži okoli ekvatorja in se razteza približno do severnega in južnega povratnika. Vsi drugi pasovi se na severni in južni polobli podvajajo. Subtropska pasova (severni in južni) ležita na obeh poloblah približno med povratnikom in 40. vzporednikom, zmerno topla pasova (severni in južni) pa na obeh poloblah segata v bližino tečajnikov. Še bolj proti poloma ležita subpolarna pasova (severni in južni), okoli polov pa polarna ali mrzla pasova (severni in južni).
1. Katero onesnaževalo je zdravju najbolj škodljivo? 2. Zakaj podnebnih sprememb ne moremo kar enačiti z globalnim segrevanjem ozračja? 3. Pojdi na spletno mesto Climate Time Machine, poišči simulacijo globalnih temperatur in ugotovi, kdaj približno se je Slovenija začela segrevati nad svetovnim povprečjem.
tropski pas tropski pas tropski pas
Toplotni pasovi na Zemlji
106 | PODNEBJE
subtropski pas subtropski pas subtropski pas
zmerno topli zmerno topli paspas zmerno topli pas
subpolarni pas subpolarni pas subpolarni pas
polarni pas polarni pas polarni pas
PODNEBJE | 107