D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
Viri toplogrednih plinov drugo 6% promet 14 % industrija 21 %
energetika 35 % kmetijstvo in druga raba tal 24 %
Človekove dejavnosti, ki povzročajo izpuste toplogrednih plinov (ocena za ves svet).
12
miljarde ton CO₂
10 8 6 4 2 0
1960
1970
1980
1990
Glavni viri izpustov toplogrednih plinov so različne človekove dejavnosti. Na prvem mestu je energetika v obliki proizvodnje električne energije in toplote z uporabo fosilnih goriv (premoga, nafte in zemeljskega plina), pri kateri nastajajo predvsem izpusti CO2. Sledijo kmetijstvo in druga raba tal, vključno s krčenjem gozdov, kar je večinoma povezano s proizvodnjo hrane. Pri kmetijstvu se največkrat omenjajo izpusti metana. V okviru industrije različni industrijski procesi, vključno z rudarstvom in gradbeništvom, prispevajo različne toplogredne pline, največ CO2. Promet je v osnovi vezan na fosilna goriva, največ na naftne derivate. Poleg prevladujočih izpustov CO2 prispeva tudi izpuste dušikovih spojin. Ostalo predstavljajo različne druge dejavnosti, vključno z ravnanjem z odpadki, kjer pri njihovem odlaganju nastajajo predvsem izpusti metana. Za večino emisij toplogrednih plinov je danes odgovornih šest Kitajska največjih svetovnih proizvajalcev emisij (Kitajska, ZDA, Indija, Evropska unija, Rusija in Japonska). Leta 2023 so ustvarili kar dve tretjini (67 %) teh emisij. Pri nekaterih delež še naprej ZDA narašča (Kitajska in Indija), pri drugih Indija pa že nekaj let upada (ZDA in Evropska EU unija). Na drugi strani je 47 najmanj Rusija Japonska razvitih držav leta 2023 prispevalo le leto 2000 2010 2020 3 % teh emisij.
Emisije toplogrednih plinov šestih največjih svetovnih proizvajalcev leta 2023
Učinki podnebnih sprememb Vsi učinki so težko merljivi in pogosto tudi nepredvidljivi, znanstveniki lahko za prihodnost z modeliranjem predvidevajo le več možnih scenarijev. Nekateri pri tem omenjajo t. i. točke preloma (preobrata). Gre za nekakšne mejne vrednosti v podnebnem sistemu. Z njihovo prekoračitvijo naj bi nastopile nepovratne posledice (npr. izginotje arktičnega ledu), ki jih tudi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in znižanjem temperatur ne bi mogli več vrniti v prejšnje stanje. Ena takšna sprememba bi lahko povzročila domino efekt, to je nepovratne spremembe tudi v drugih delih sistema. Najbolj opazen učinek podnebnih sprememb je počasno in nezadržno višanje globalnih temperatur. Od 80. let dvajsetega stoletja je vsako desetletje v povprečju toplejše od prejšnjega, skoraj povsod na kopnem beležijo več vročih dni in več vročinskih valov. Te spremembe pa ne potekajo enakomerno. Na kopnem se temperature povečujejo hitreje kot na oceanih, severna polobla se segreva hitreje kot južna. Najhitreje (do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja) se temperature dvigujejo na Arktiki. Nadpovprečno hitro se segrevajo tudi –1.0 –0.5 –0.2 + 0.2 + 0.5 + 1.0 + 2.0 + 4.0 deli Evrope in z njo Slovenija (približno °C dvakrat hitreje od svetovnega povprečja). Spreminjanje temperatur po svetu v obdobju 1973–2023
102 | PODNEBJE
Tudi drugi učinki so bolj ali manj povezani z dvigovanjem temperatur. Različni izredni vremenski dogodki, kot so tropski cikloni, katastrofalne poplave zaradi izjemnih količin padavin, vročinski valovi, suše in druge vremenske katastrofe, postajajo pogostejši in močnejši. Eden najbolj nazornih dokazov segrevanja ozračja je taljenje ledenih pokrovov na polarnih območjih in ledenikov v visokih gorstvih. Ker se tam zaradi krčenja ledu zmanjšuje delež svetlih in Krčenje ledenikov na vzhodni Grenlandiji povečuje delež temnih površin, je na površju večja absorpcija mm sončnega sevanja, kar še dodatno 100 pospešuje segrevanje. Biotska raznovrstnost postaja 80 čedalje bolj ogrožena. Bolj kot 60 kdaj prej v človeški zgodovini izumirajo številne rastlinske 40 in živalske vrste. Vegetacijska 20 doba se podaljšuje, rastlinski pasovi se zaradi višjih temperatur 0 premikajo. Pri tem lahko nove leto 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 2023 invazivne rastlinske vrste izpodrivajo stare, ki se težje Dviganje gladine svetovnega morja v obdobju 1993–2023 prilagajajo spremembam. Gladina oceanov se dviguje, v zadnjih letih že za več kot 4 mm na leto. Do tega prihaja tako zaradi segrevanja in posledičnega raztezanja morske vode kot tudi zaradi dotoka vode od taljenja ledenih pokrovov Arktike in Antarktike. Najbolj ogrožene so majhne otoške države v Oceaniji, saj se prebivalci z nizkih otokov nimajo kam umakniti. Dvig morske gladine pa bo v prihodnosti ogrozil tudi številna velemesta ob morju (npr. New York, Šanghaj). Oceani postajajo tudi čedalje bolj kisli, kar ogroža morske vrste in koralne grebene. Vse te spremembe neposredno ali posredno čedalje bolj občuti tudi človek. Zaradi suš, poplav in drugih naravnih katastrof sta ogrožena kmetijska pridelava in s tem osnovna oskrba prebivalstva s hrano in pitno vodo, še posebej v nekaterih najrevnejših delih sveta. Zaradi bolj kislega morja je marsikje ogrožen tudi ribolov. Vročinski valovi že zdaj neposredno ogrožajo človekovo zdravje, v prihodnosti pa bo več tudi nalezljivih bolezni, ki se širijo z mrčesom (npr. komarji). Vse to ponekod povečuje revščino in spreminja možnosti za preživetje do te mere, da so se ljudje prisiljeni seliti drugam. V zvezi s tem govorimo o t. i. okoljskih beguncih, ki jih bo iz leta v leto več. Zaradi poslabšanih bivanjskih razmer in pomanjkanja vode pa prihaja tudi do hudih notranjih konfliktov.
Ukrepanje proti podnebnim spremembam Ker ima pri podnebnih spremembah ključno vlogo ogljikov dioksid, so človekovi ukrepi usmerjeni v doseganje ravnovesja med človeškimi izpusti CO2 v ozračje na eni in v zajemanje ogljika iz ozračja v naravne ponore (predvsem gozdove in oceane) na drugi strani. Takšno ravnovesje imenujemo ogljična nevtralnost. Z njo dosežemo neto ničelne emisije, kar pomeni, da zmanjšamo izpuste CO2 na tako majhno količino, da jih narava lahko absorbira in shrani. Razlika med izpusti in ponori pade na vrednost nič.
Naši listnati in mešani gozdovi imajo zmeren, a pomemben potencial kot naravni ponori ogljika (Kočevsko). PODNEBJE | 103